Veljko Njegovan

10. 2. 2017  |  Mladina 6  |  Kultura  |  Plošča

Elbow: Little Fictions

2017, Polydor

+ + + +

Angleška skupina Elbow je bila v dvajsetletni karieri pogosto po krivem spregledana, predvsem zaradi težav z glasbenimi založbami, a po izdaji četrte plošče Seldom Seen Kid (2008) je le doživela potrditev na britanski in svetovni glasbeni sceni. To je razmeroma neznan bend izstrelilo v sam vrh britanskega alternativnega rocka, okronali pa so ga z različnimi nacionalnimi nagradami. Primerjave z Radiohead, zgodnjimi Genesis in drugimi zasedbami s širšega območja Manchestra so vse od takrat odveč. Elbow je ena najprepoznavnejših britanskih rockovskih skupin.

K temu je gotovo pripomoglo to, da je zasedba tudi vse naslednje albume gradila na prepoznavnem glasbenem izrazu, ki ga najbolj zaznamujeta vokal frontmana Guya Garveyja in njegovo čutenje sveta, podkrepljeno s premišljenimi besedili in sofisticirano glasbeno spremljavo. Je pa treba pripomniti, da ne gre za skupino, ki bi narekovala glasbene trende: je preprosto skupina, ki s senzibilnostjo, rahlo v preteklost zazrtim pogledom in močnim občutkom za sedanjost ustvarja nepozabne skladbe.

Po ploščah Seldom Seen Kid, Build a Rocket Boys! (2011) in The Take Off and Landing of Everything (2014), ki jih je zaznamovala dovršenost in jim je sledil Garveyjev izlet v samostojne vode s ploščo Courting the Squall (2015), je zdaj očitno napočil čas za novo skupno pustolovščino. Zanimivo pa je, da se je skupina vrnila nekoliko prenovljena – v izraznem in tudi razpoloženjskem smislu. Prejšnji album je bil posvečen spoprijemanju s preizkušnjami, ki jih prinašajo čustvene izgube, nova plošča Little Fictions pa je album upanja, na katerem se Garvey in fantje (tokrat brez dolgoletnega bobnarja Richarda Juppa) predstavijo kot polnokrvna rockovska zasedba.

Skupina Elbow, tokrat brez rockovskega udarca

Skupina Elbow, tokrat brez rockovskega udarca
© arhiv založbe

To je razvidno že iz otvoritvenega singla Magnificent (She Says), značilne, prepoznavne skladbe skupine Elbow: ritmične, orkestrirane mojstrovine, ki jo Garvey s sugestivnim vokalom popelje v višave. Toda med poslušanjem kmalu opazimo, da novi album ne premore udarnosti, s katero sta bili zaznamovani plošči Seldom Seen Kid in Build a Rocket Boys!. Gre celo za najbolj umirjeno ploščo skupine Elbow doslej, zgrajeno na odličnih, orkestriranih aranžmajih, Garveyjevem vokalu in nekoliko manj poudarjenih, a kljub temu opaznih ritmih (to je najbrž posledica bobnarjevega odhoda). In še nekaj zanimivega je opaziti: čeprav so Gaveyjeva besedila večinoma intimne narave in na splošno predstavljajo pozitiven pogled na svet, se v skladbi K2 ni mogel izogniti kritični obravnavi sedanjih britanskih in svetovnih političnih razmer.

Little Fictions je album, ki nam v teh čudnih časih subtilno približuje pozitivno plat življenja. Je pa tudi album, v katerem se nam Elbow predstavi kot zrel bend. Sicer brez značilne rockovske udarnosti, a z ogromno topline in lepote.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.