Bernard Nežmah

Bernard Nežmah

3. 3. 2017  |  Mladina 9  |  Pamflet

Izgubljene vizije

Kakšna bo usoda Cimosa, gospodarstva, šampionov in risov leta 2050?

Ko se bo naslednjič pred kamerami pojavil minister Zdravko Počivavšek in napovedal prodajo X podjetja novemu lastniku, bodo državljani začeli sklepati stave, kaj od tega, kar danes zatrjuje, bo držalo tudi jutri.

V zadevi Cimos so nas dnevni mediji že pred dvema tednoma obvestili, da se italijanski kupec TCH Cogeme umika od nakupa. Zadeva se je zdela dokončna, toda bliskovito jo je preglasil minister Počivavšek, ki je zatrdil, da umik ni uraden, da bo on storil vse, da prodaja ne pade v vodo. Mož je storil vse in več, a vsa njegova silna energija se je izkazala za potrato časa, saj od prodaje ni bilo nič. Vsekakor je bolj verjeti medijem kot ministru, toda to je le zunanji del problema.

Kdo je bil glavni igralec pri italijanskem prevzemanju Cimosa? Njegov izvršni direktor? Ne, osrednja figura je bil gospod minister. Ta je nastopal kot posrednik in pogajalec med italijanskim skladom in hrvaškim ministrom za gospodarstvo. Dobili smo lik letečega ministra, ki osebno rešuje zaplete tujih podjetij, enkrat Magne, drugič TCH Cogeme, tretjič vrag vedi katerega.

Če odmislimo njegovo agilnost, se postavi vprašanje uspešnosti njegovih podvigov. Isti Cimos je bil pred leti v zadnjih vzdihljajih, a se je pojavila rešiteljica država s 127 milijoni. Nekdanja premierka Alenka Bratušek je reč povzdignila v nebo, češ da bo to vzorčni primer, kako lahko država reši nacionalno podjetje.

In danes je Cimos spet pred stečajem. Je bivša premierka prevzela odgovornost? Nak, njene zamisli so bile odlične, pokvarili da so jih njeni nasledniki. Bo pod Počivavškom drugače? Kako je odreagiral po zadnjem neuspehu? - Krivo je vodstvo italijanskega kupca, ki ga je obtožil, da se je prevzema lotilo neprofesionalno.

In s tem vpeljal razmišljanje, da mora kupec propadajočega državnega podjetja državi plačati lepo vsoto, za povrh pa obdržati vse zaposlene, ne da bi v dveh letih kogarkoli odpustil. Minister, kot da je padel z Lune.

A ne le to, v Odmevih mu je voditeljica Rosvita Pesek postavila vprašanje, kaj si misli o dveh novih nadzornikih DUTB: gospod Franc Žmavc je lastnik zasebne firme, ki je v kapitalskem minusu, gospoda Željka Puljića pa toži Telekom zaradi oškodovanja državnega premoženja? Minister Počivavšek je izstrelil cerarjansko figuro, da za zdaj ne more nič reči, ker si mora podatke prej ogledati na lastne oči. Pri Zevsu! Taista vlada, ki je skrbno presojala, koga postaviti na mesto nadzornika največje državne korporacije, dveh več kot vprašljivih figur skrbnih nadzornikov, sploh ni opazila. OK, recimo, da so bile medijske evidence ob njunem imenovanju neznane. Nikakor, šef KPK je že l. 2012 izdal poročilo, v katerem je Puljića označil za korumpiranega zaradi rabot v Telekomu. Bi to lahko vedela vlada? Absolutno, v njej namreč sedi minister Goran Klemenčič, isti človek, ki je pred leti na funkciji predsednika KPK razkril omenjena korupcijska početja.

Ali je zadela ministra Klemenčiča amnezija spomina ali pa premier Miro Cerar ml. sploh ne posluša stvarnih pomislekov članov svoje ekipe? Predsednik vlade ima sicer srečo, da vlada izjemno razumevajočemu ljudstvu.

Ko je dal predstaviti abotno Vizijo 2050 o srečnih Slovencih, se je resda usula množica zbadljivk nad nesmiselno porabo pol milijona evrov. Toda nobenega besa niti ogorčenja nad dejstvom, da je predsednik vlade iz proračuna nakazal nesramno velike denarje za vedeževanje, ki bi ga pri Ciganki dobil že za 10 evrov.

Poglejmo nekaj primerjav. Smučarka Ilka Štuhec je za naslov svetovne prvakinja prejela iz proračuna nagrado 5.500 evrov. Šele če bo šampionka osvojila še nadaljnjih 99 naslovov svetovne prvakinje, bo njen nacionalni prispevek dosegel vrednost Vizije 2050!!!

Vsi pisci knjižnih del na Slovenskem so v minulem letu dobili skupaj 303.879 evra iz fonda knjižničnega nadomestila. Ker država za javne knjižnice nakupi velike količine novo izdanih knjig, so pisatelji hendikepirani, ker se zavoljo tega opazno zmanjša nakup njihovih del. Da pa bi jim država povrnila del izgubljenih zaslužkov, tako za celoten cvetober literatov nameni dobro polovico sredstev Vizije 2050!???????

Vlada seveda prisega tudi na biodiverziteto, a Zavod za gozdove opozarja, da se po slovenskih gozdovih potika le še 15 do 20 risov. Vendar pa ta zarod risov zaradi majhne populacije in parjenja med sorodniki beleži visoko umrljivost osebkov. Rešitev bi bila naselitev 14 risov iz Romunije in Slovaške, za kar so oddali prošnjo na Evropsko komisijo, tako da je usoda slovenske kolonije risov v rokah evropskih birokratov. Nemočna Slovenija lahko le opazuje, kako se na njenih tleh krči pestrost živalskega sveta.

Ko bi Cerarjeva vlada namenila le drobtinico sredstev Vizije 2050 za nakup dobrega ducata risov, bi lahko organizirala tiskovko, na kateri bi se pohvalila, da je njena vizija ohraniti vitalno populacijo risov do leta 2050 in še naprej v čas naših pravnukov.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.