Marcel Štefančič jr.

31. 3. 2017  |  Mladina 13  |  Kultura  |  Film

Moj zmenek na slepo

Mein Blind Date mit dem Leben, 2017, Marc Rothemund

zadržan +

Lustspiel.

Saliya (Kostja Ullmann), nemški najstnik, nenadoma ugotovi, da ne vidi več. Kar je šok. Toda tega nikomur ne pove. Ker noče postati žrtev, ki jo bodo vsi le pokroviteljsko trepljali, usmerjali in omejevali, sklene, da se bo še naprej delal, da vidi. In res, to, da je praktično slep, ga ne ustavi. Kot pripravnik se zaposli v münchenskem hotelu – in to najluksuznejšem, s petimi zvezdicami. Nihče ga ne pogrunta, še najmanj tip, ki skrbi za »človeške vire«. Le kako, če pa vse počne tako, kot da bi videl. Tu in tam se mu pripeti kakšna nerodnost (spregleda ponujeno roko, hotelsko gostjo, ki se je posebej zanj slekla, vrteča vrata, stopnico ipd.), a komu se ne.

Glede svoje želje ne popusti, tako da mu šarada uspeva – dokler se ne zaljubi v glas bejbe (Anna Maria Mühe), ki ji ni brez razloga ime Laura. Če je ne bi bilo, bi si jo moral izmisliti – kot si jo je verjetno Petrarka. Moj zmenek na slepo, posnet po resnični zgodbi, je kombinacija inspirativnega filma, drame hendikepa in romantične komedije, ki je ravno dovolj motivacijska, da ni žaljiva do slepih in slabovidnih (kot Gospod Magoo), in ravno dovolj resnična, da ni videti kot derivat francoskega hita Prijatelja.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.