Marcel Štefančič jr.

31. 3. 2017  |  Mladina 13  |  Kultura  |  Film

Power Rangers

Power Rangers, 2017, Dean Israelite

zadržan

Svet igrač.

Power Rangers so že bili med nami, najprej v TV-seriji in potem v ekranizaciji te serije, zdaj pa je prišel še reboot, kar pomeni, da se mora superjunaški tim – tako kot superjunaški timi v drugih sagah (Možje X, Maščevalci, Fantastični štirje ipd.) – najprej sestaviti. Iz mračnega, povsem opustošenega, distopičnega kenozoika, kjer slišimo glas, ki pravi »Išči le močne«, se preselimo v gimnazijo, v kateri pa itak – že po definiciji – preživijo le najmočnejši.

Mala mesta ustvarijo veliko mizerije (travm, frustracij, strahu in jeze), tako da gimnazijci (Dacre Montgomery, Naomi Scott itd.), ki prebavljajo svojo dozo te malomestne mizerije, hitro dobijo »skrivnostne« moči, zaradi katerih lahko po novem letijo. Le še v pravo luknjo morajo pasti, pa se jim zasveti mothership z mentorskim glasom Bryana Cranstona, ki jim talente nastavi, uglasi, obarva in oboroži – in kaotični hormoni mutirajo v testosteron, pripravljen na obračun z repulzivno Rito (Elizabeth Banks), intergalaktično fatalko, popolno karikaturo Zla, in velikanskimi beštijami, pastiši tega, kar smo videli v Vojni svetov, Ognjenem obroču in Pošastnem. Odraščanje ni problem, temveč rešitev. Najprej se igraš z igračami – potem postaneš igrača.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.