Grega Repovž

Grega Repovž

9. 6. 2017  |  Mladina 23  |  Uvodnik

Krema za čakre

»Ameriški časnik Daily News zaradi poročila, ki ZDA po kvaliteti življenja otrok uvršča šele na 36. mesto, priporoča prvi dami ZDA Melanii Trump, naj svojega sina Barrona namesto iz New Yorka v Washington preseli kar v rodno Slovenijo, ki je z Norveško na lestvici na 1. mestu.« — Iz poročila Slovenske tiskovne agencije, 1. junija 2017

V državi, ki je tako zelo nagnjena k avtorasizmu in slikanju lastne usode in navad kot najslabših vsaj na celini, če ne celo na svetu, je seveda novica, da smo v nečem izpostavljeni kot izrazito dobri, popolnoma spregledana. Pa čeprav smo hkrati dežela, kjer se – ne glede na to, da si je ta slogan prilastila ena politična opcija – vsi izkazujejo v zaklinjanju, da nam gre v prvi vrsti za otroke. Če bi šlo za raziskavo konkurenčnosti, bi bila to v marsikaterem mediju prva novica. Poptevejev foksnjuz novičar Uroš Slak bi imel verjetno vklop kar v živo z doseženega mesta na lestvici konkurenčnosti – sploh če bi nazadovali.

Načelno gre seveda vse tovrstne lestvice jemati z rezervo – ker nas že statistične primerjave pogosto zavedejo. Taka je tudi vrednost v Sloveniji te omenjene uborne, a najbolj čislane lestvice konkurenčnosti švicarskega inštituta IMD. V zadnji, ki jo je za leto 2016 sestavil IMD, se je na prvem mestu po konkurenčnosti proslavil Hongkong, ki mu je očitno malce več kitajske avtoritarnosti koristilo, kot se je takrat v Mladini pošalil novinar Borut Mekina. Singapur se je takrat uvrstil na četrto mesto – kljub grozljivemu omejevanju svobode govora, pri katerem je ta država vedno na zadnjih mestih.

Lestvica IMD temelji na menedžerskih anketah. Seveda menedžerji v Švici, ki dovoljuje individualne davčne odpustke, to državo hvalijo, Švica pa je zato uvrščena na drugo mesto. Poglejmo naslednji primer. Leta 2013 smo bili na primer Slovenci najslabši. Tedaj je revizorska hiša Ernst & Young objavila primerjavo o korupciji in podkupovanju. Iz nje je izhajalo, da je najbolj koruptivna država na svetu – Slovenija. No, izkazalo se je, da je družba Ernst & Young raziskavo opravila z anketiranjem članov slovenskih uprav, ki so bili v depresivnem letu 2013 enotni, da je podkupovanje v Sloveniji uveljavljena poslovna praksa. Tako smo se uvrstili na prvo mesto, pred Kenijo.

Raziskava Save the Children je torej kot najboljši državi za otroke razglasila Norveško in Slovenijo, sledijo pa jima Finska, Nizozemska in Švedska, Italija je na 8. mestu, Nemčija na 10., ZDA na 36., pri čemer pa so razlike med najbolj razvitimi v prejetih točkah majhne, gre za na primer 4 odstotne točke razlike med Slovenijo in ZDA. Kaj so sploh ocenjevali? Smrtnost dojenčkov ob rojstvu in v prvih petih letih življenja, vključenost v izobraževanje, otroško delo, poroke in nosečnosti ter nasilje nad otroki. Po vseh merilih ima Slovenija izjemne rezultate, z Norveško vodimo na vseh področjih. In komu gre zasluga za to? Javnemu zdravstvu, javnemu šolstvu, javnim centrom za socialno delo in sodiščem, ne nazadnje tudi policiji. A najprej slovenskemu izobraževalnemu sistemu. Pač, brez dobre medicinske fakultete teh rezultatov na področju zdravstva ne bi moglo biti. To so dejstva o slovenskem zdravstvenem sistemu – ne pa lahkotne obtožbe na račun zdravnikov, ki jih poslušamo vsak dan, zlasti ko gre za otroško zdravstvo. Enako velja za centre za socialno delo, ki jih danes vsak, ki ima pet minut časa, slika kot vir zla – do tako dobrih rezultatov je Slovenijo pripeljal dober sistem izobraževanja. Razlogi za izjemne rezultate so tudi v visoki ozaveščenosti javnosti, ko gre za te pojave.

A zakaj sploh poudarjati, čigave so zasluge? Ker nam ves čas kažejo kot dejansko uspešne tiste države, ki v teh občutljivih kriterijih dosegajo slabše rezultate kot Slovenija. Govorijo nam, da bi morali privatizirati zdravstvo – ker da bo boljše. Res? Boljše za koga? Trdijo, da bo šolstvo boljše, če bo plačljivo. Boljše za koga? Boljše od koga? Ker gre za našo prihodnost (za otroke), moramo biti seveda najprej konkurenčni in dobri na lestvici konkurečnosti, pravijo. Torej znižati javna sredstva za zdravstvo in šolstvo ter izobraževanje? In se namesto tega mazati s kremo za čakre?

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.

Pisma bralcev

  • Ivan Leban, Škofljica

    Uvodnik: Krema za čakre

    Vsi naši tiskani mediji so večinoma cepljeni na slabe novice, dobra novica težko najde ustrezen prostor in ustrezen zapis v časopisih. Zato me je prijetno presenetil uvodnik Mladine 9. junija 2017 z naslovom Krema za čakre. Sicer površno obravnava različne lestvice, kjer je uvrščena tudi Slovenija precej visoko - seveda pa bi bila lahko še višje, če bi bili kriteriji malce drug... Več