Uredništvo

14. 11. 2016  |  Kultura

Novi migrantski center v utripu hip hopa

Death to silence je bil vsekakor uspeh, saj je napolnil Second home do zadnjega kotička

© Mladina

Pred kratkim je vrata odprl novi migrantski center Second home. Ta naj bi po besedah ustanoviteljev nastal iz potrebe prosilcev za azil, ki so se letos v večjem številu znašli v prestolnici. Nahaja se v prostorih nekdanje tovarne Rog, namenjen pa naj bi bil druženju, informiranju in kulturnim dogodkom. Ideja medkulturnega druženja je prvič zaživela prejšnji petek, ko je svojo umetnost predstavil iranski glasbenik Iman Shahryari, svojim fenom bolj znan kot Naji.

Ta se je znašel v Sloveniji kot prosilec za azil potem, ko so ga iranske oblasti preganjale zaradi njegovih kritičnih besedil. Tudi v novem okolju se ukvarja z glasbo, tukaj pa je prvič dobil priložnost nastopati v živo, saj so podobni koncerti hip hop glasbe v njegovi domovini prepovedani. V centru Second home se je angažiral zato, da bi si ustvaril lastne pogoje za ustvarjanje in učenje. Tako so s sodelavci več kot mesec dni urejali prostore, v katerih bodo potekali kulturni dogodki in delavnice in ki so zdaj odprti širši javnosti. “Dober občutek je, ko lahko povabiš goste na koncert v ‘svoj’ klub”.

Njegov prvi organizatorski podvig z naslovom “Death to silence” je bil vsekakor uspeh, saj je napolnil Second home do zadnjega kotička, publika pa je z veliko radovednostjo spremljala nastop. Počasni in mestoma temačni instrumentali so služili kot odlična podlaga Najijevemu jeznemu repanju, polnemu družbeno kritičnih sporočil. Nekaj podlag je prispeval ljubljanski producent DJ Sunny Sun, na svoj večer pa je Naji povabil tudi slovenskega gosta, reperja N’toka, ki se mu je za to priložnost pridružil na odru in odprepal z njim skupno pesem. Dvojica je tudi napovedala sodelovanje pri skupnem projektu.

"Begunci, ki so dejavni v kulturi, pogosto izvajajo sodobne in urbane zvrsti, nasploh se oblačijo in govorijo kot mladi zahodnjaki." 

Organizatorji so poudarili, da nameravajo še naprej razvijati koncept takšnih dogodkov, ki bi vključevali tako Slovence kot begunce. Poudarjajo pa, da ne želijo krepiti stereotipov o tujih kulturah, ampak jih razbijati. “Begunci, ki so dejavni v kulturi, pogosto izvajajo sodobne in urbane zvrsti, nasploh se oblačijo in govorijo kot mladi zahodnjaki”, je v smehu povedal eden izmed slovenskih sodelavcev. “Zakaj bi jih predstavljali kot eksotične, ko pa smo si v marsičem tako podobni?”

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.