Marcel Štefančič jr.

20. 10. 2017  |  Mladina 42  |  Kultura  |  Film

Geovihar

Geostorm, 2017, Dean Devlin

zadržan

Kaos.

V filmu 2012 so Zemljo odprli in raztrgali sončni viharji, očitno produkti podnebnih sprememb, ki so tako neizbežne, da so jih prerokovali že Maji. V Geoviharju je človeštvo že tako pametno, da se zaveda pogubnosti podnebnih sprememb, zato izdela globalno mrežo geoinženirskih satelitov (Dutch Boy), s katerim Zemljo zaščiti pred segrevanjem – podnebne spremembe ustavijo. Idila traja le nekaj let, potem pa začnejo Zemljo odpirati in trgati geoviharji, produkti geoinženiringa, s katerim so skušali Zemljo zaščititi pred podnebnimi katastrofami.

Hongkong, Tokio, Dubaj in Moskva se talijo in rušijo, Afganistanci razpadajo, obeta se globalni kaos, vihar vseh viharjev, »geovihar, kakršnega še nismo videli«, človeštvo je pred izumrtjem. Jake Lawson (Gerard Butler), disidentski fuck-you znanstvenik, ki je zdizajniral ta globalni ščit (Trump bi mu rekel »rocketman«), in njegov brat (Jim Sturgess), parkiran v Beli hiši, morata ugotoviti, zakaj se je proaktivni Dutch Boy prelevil v destruktivnega Hala. Geovihar, odlično tempiran (hurikani na Karibih in v Ameriki, požari v Kaliforniji, Trumpovo zanikanje podnebnih sprememb), je film katastrofe, ki se mu zgodijo 2012, Armagedon, Olimp je padel in Trump – nekdo hoče uničiti svet, da bi Ameriko naredil spet veliko in spoštovano kot leta 1945. A pričakujte happy end: umre sicer na milijone ljudi, a pes preživi.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.