Peter Petrovčič

26. 1. 2018  |  Mladina 4  |  Kultura

Kazenske ovadbe v ljubljanski Operi

Prikrivanje delovne nesreče in hude kršitve 

Opekline poškodovanega delavca

Opekline poškodovanega delavca
© Arhiv Mladine

Zoper vodstvo oziroma odgovorne v ljubljanskem javnem zavodu SNG Opera in balet je bila na tožilstvo podana kazenska ovadba, ker so prikrili delovno nesrečo, ki se je zgodila pri ravnanju z eksplozivnimi sredstvi.

Pred slabimi štirimi leti je Opera s predstavo Picko Packo gostovala v Novem mestu, med predstavo pa so bili uporabljeni tudi odrski pirotehnični učinki. Zanje niso poskrbele za to usposobljene osebe ali zunanji izvajalec s potrebnim znanjem, pač pa rekviziterji oziroma odrski delavci.

Eden od njih je moral poseči v pirotehnični izdelek, da bi zmanjšal njegovo moč, to je v praksi pomenilo stresanje določene količine smodnika iz pirotehničnega sredstva, to pa je v pomanjkanju primernega prostora storil kar pred zasilnim izhodom. Prav tja so sicer hodili kadit vsi kadilci iz ekipe Opere in eden od njih, odrski delavec, je nevede v tam raztreseni smodnik odvrgel cigaretni ogorek in se pri tem hudo opekel po roki.

V vodstvu Opere so delovno nesrečo zamolčali oziroma je niso prijavili, ker, kot pojasnjujejo, »za to ni bilo nobenega razloga, kar argumentiramo z naslednjim: kadrovska služba zavoda ni razpolagala in še vedno ne razpolaga z interno prijavo nezgode pri delu, ki jo mora v primeru nezgode pri delu kadrovski službi posredovati neposredni vodja poškodovanca«. Pri tem dodajajo, da »v kadrovski dokumentaciji in evidencah ni nobenega dokumenta ali podatka, iz katerega bi izhajalo, da je bil delavec v obdobju po dogodku v Novem mestu nezmožen za delo – niti en dan ni bil v bolniškem staležu …«

Vse to drži, a kot je v lastnoročno napisani in kazenski ovadbi priloženi izjavi zapisal poškodovani odrski delavec, katerega ime hranimo v uredništvu, se za bolniško odsotnost ni odločil, ker mu je tako svetoval nadrejeni Edi Martinčič. V zameno za molk je potem v Operi sklenil delovno razmerje za nedoločen čas, oziroma kot je sam zapisal, »nikomur nisem povedal za nesrečo, ker sem se bal, da mi ne bodo podaljšali pogodbe, ki bi mi potekla naslednji mesec, do pogodbe za nedoločen čas pa sem imel še šest mesecev«. Za molk je prejel tudi sredstva: »Od g. Martinčiča sem štiri mesece prejel po 150 evrov gotovine na roke.«

Kazenska ovadba odgovornim za prikrivanje delovne nesreče očita kaznivo dejanje ogrožanja varnosti pri delu in tudi kaznivo dejanje kršitve pravic iz socialnega zavarovanja, saj omenjeni delavec ni mogel uveljavljati pravic iz zdravstvenega zavarovanja.

Iz pisarne ravnatelja Opere Petra Sotoška Štularja so sporočili, »da gre po našem mnenju v zvezi z zapisanimi vprašanji za izkoriščanje zaposlenih z nižjo izobrazbo in pravno neukih oseb za lastne interese, saj bi bilo zelo nenavadno naključje, da bi se za nek dogodek izpred skoraj štirih let, ki ni pustil prav nikakršnih posledic, pojavilo zanimanje ravno v času, ko je v teku izbor novega ravnatelja zavoda.«

No, vsaj opečeni odrski delavec se zagotovo ne bi strinjal, da omenjena delovna nesreča ni pustila nikakršnih posledic, če ne drugega, so to opekline po desni roki. K temu pa lahko dodamo, da bosta očitno ta delovna nesreča in prikrivanje dogodka za odgovorne v Operi imela še neko drugo, kazenskopravno posledico.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.