Vesna Teržan

16. 2. 2018  |  Mladina 7  |  Kultura

Umetnost kot trdoživi brin?

Zbirka družbe KB1909, katere del je na ogled v Galeriji Prešernovih nagrajencev, govori o mecenstvu, ki se zaveda odgovornosti do družbe in kulture

Tone Kralj: Gorica (1930, olje na platnu)

Tone Kralj: Gorica (1930, olje na platnu)

Kakšna krivica, da tako lep del srednje Evrope, tistega med Tržaškim zalivom in Karnijskimi ter Julijskimi Alpami, imenujemo rob, mejo, nekaj vmes med ozemljem slovanskega in romanskega življa, ko pa so bili Trst in Gorica, Čedad in Videm talilni lonec slovenske »zamejske« kulture, ki se je oplajala s slovensko in italijansko pa s staro romansko, avstro-ogrsko in tudi celotno evropsko kulturo. Primorski umetniki so vedno imeli stik z Rimom in Parizom, z Dunajem in Münchnom. A zato, da se je tem krajem izredne naravne lepote in kulturnega bogastva prilepil epiteton rob/ meja, je seveda kriva politika, ki je povzročila prvo svetovno vojno in strašno soško fronto pa drugo svetovno vojno z osornim, nasilnim, krutim fašizmom ter seveda povojno kosanje primorskega ozemlja na coni A in B, razdvajanje prebivalstva in netenje sovraštva. Za končni izid sredi 20. stoletja vemo, a tudi sedanje skupno »evropsko življenje« Slovencev in Italijanov v 21. stoletju ni prav dosti zacelilo ran, te še vedno skelijo na eni in na drugi strani meje.

Prav zaradi takšnih družbeno-političnih razmer so pomembna dejanja, ki temeljijo na kulturi, na umetnosti in na ustvarjalnosti, ki te meje brišejo. Takšna je tudi razstava primorskih umetnikov Samotni brin sredi morja rase, razgrnjena v Galeriji Prešernovih nagrajencev v Kranju.

Avgust Černigoj: Tihožitje s sadjem in steklenico (1956, olje na platnu)

Avgust Černigoj: Tihožitje s sadjem in steklenico (1956, olje na platnu)

Na prelomu stoletja, tam okoli leta 1900, je v Trstu in Gorici tlela misel, da bi ustanovili Muzej slovenske umetnosti, v katerega bi bile vključene različne zbirke zasebnih zbirateljev; bodisi umetniška dela bodisi etnografski artefakti in tudi dokumentacija. Udejanjenje zamisli in prizadevanja za to je prekinila prva svetovna vojna in vse do danes še ni uresničena. Pa kako pomemben bi bil za Slovence v Italiji in v Sloveniji takšen muzej. A zato so vztrajali zasebni zbiratelji in zbirke tudi dopolnjevali. Morda pa tiči nekaj krivde za neuresničitev zamisli o muzeju v pregovorni slovenski nevoščljivosti, ki težko prenese timsko delo, pa tudi v provincialnosti, ki je nekoč Avgusta Černigoja nagnala nazaj v Trst, saj je bil za Ljubljano in njeno zaledje preveč avantgarden in izzivalen; podobno kot je danes Dragan Živadinov, ki Černigoja in konstruktiviste še kako dobro pozna. Ja, v tej deželi se stvari kar naprej ponavljajo.

Toda vrnimo se k zasebnim zbirateljem in njihovim zbirkam: razstava Samotni brin sredi morja rase ponuja na ogled likovna dela iz obsežne umetniške zbirke zamejske družbe KB1909. V Galeriji Prešernovih nagrajencev v Kranju je razstavljenih približno 60 del iz te zbirke, ki jih je ustvarilo devet primorskih umetnikov, prejemnikov Prešernove nagrade (Pilon, Spacal, Černigoj, Mušič, Debenjak, Kralj) in nagrade Prešernovega sklada (Komel, Palčič, Vecchiet).

Lojze Spacal: Trg v noči (1953, pobarvana lesena matrica)

Lojze Spacal: Trg v noči (1953, pobarvana lesena matrica)

Zbirka goriške družbe KB1909, med drugim lastnice družbe Mladina, sicer šteje več kot 400 umetniških del. Nastajati je začela takoj po drugi svetovni vojni, ne zgolj kot dobra naložba, ki se lahko obrestuje in oplemeniti kapital, ampak predvsem v pomoč lokalnim umetnikom, da bi nekoliko laže preživljali težke čase. To je bil čas žlahtnega mecenstva, ko so se podjetja in gospodarske družbe zavedali svoje odgovornosti do širše družbe in tudi do kulture. Takšno miselnost danes v Sloveniji še kako pogrešamo.

Zbirka družbe KB1909 obsega predvsem umetniška dela, nastala v 20. stoletju, v njej so dela nekaterih ključnih slovenskih primorskih umetnikov: Avgusta Černigoja, Ivana Čarga, Vena Pilona, Lojzeta Spacala, Zorana Mušiča, Rika Debenjaka, Milka Bambiča, Toneta Kralja, Roberta Faganela, Klavdija Palčiča, Franka Vecchieta, Alberta Sirka, Jožeta Cesarja, Silvestra Komela, Bogdana Groma, Roberta Hlavatyja, Jasne Merku etc. Zbirka priča o intenzivnem prepletu, kajti v času fašizma se je veliko primorskih umetnikov umaknilo v osrednjo Slovenijo, tu so ustvarjali in se oplajali s »kontinentalnim duhom«. Kasneje so se vrnili na Primorsko, saj so pogrešali mediteranski esprit, hkrati pa je tudi nekaj »kontinentalnih« slovenskih umetnikov (npr. Fran Tratnik, Tone Kralj) delovalo na Primorskem. Vsi so slovenski, vsi so primorski, vsi so evropski.

Obširneje, s kar 150 deli, je bila zbirka predstavljena že leta 2012 na razstavi Razprta obzorja, ki si jo je bilo mogoče ogledati na nabrežju v Trstu, v nekdanji ribarnici (Salone degli incanti), in v ljubljanskem Cankarjevem domu. Za zbirko družbe KB1909 je skrbel likovni kritik Joško Vetrih, ki je za obširni in elegantni katalog takratne razstave napisal natančno študijo o primorskih umetnikih in njihovem razmerju do matične Slovenije, pa tudi do evropske avantgarde. Ob tej razstavi je bil poleg tega sklenjen dogovor s toskansko fundacijo Monte dei Paschi di Siena, ki je prevzela umetniško zbirko Tržaške kreditne banke in postala njena lastnica, da družbi KB1909 za nedoločen čas izroči umetniška dela, nastala v Furlaniji - Julijski krajini in tudi širše. S tem je družba ožlahtnila svojo zbirko in pokazala skrb za kulturno dediščino zgodovinskega območja, na katerem deluje.

Klavdij Palčič: Na prestolu (1999, mešana tehnika na platnu

Klavdij Palčič: Na prestolu (1999, mešana tehnika na platnu

V zbirki žal ne najdemo del Lojzeta (Luigia) Spazzapana, ki je močno vplival na nekatere primorske umetnike. Precej njegovih del je zgorelo v bombnem napadu na Torino leta 1943, kjer je imel atelje. Tako so njegove slike velika redkost, a nekaj jih vseeno lahko vidimo v Gradišču ob Soči (Gradisca D’Isonzo) nedaleč od Gorice, kjer zbirko njegovih del hrani Pokrajinska galerija sodobne umetnosti Lojzeta Spazzapana (Galleria Regionale d’Arte Contemporanea Luigi Spazzapan). Zato pa je v zbirki družbe KB1909 velik del Černigojevega opusa, tudi nekatera dela iz obdobja konstruktivizma, večino teh pa hrani Galerija Avgusta Černigoja v Kobilarni Lipica na Krasu. Podobno je z drugim kraškim velikanom Lojzetom Spacalom, saj je v Štanjelu, nedaleč od Gorice, galerija z zbirko njegovih grafik in slik. V zbirki KB1909 pa je nekaj Spacalovih izjemnih primerov reliefnega tiska/grafik in pobarvanih lesenih matric.

Varuhov primorske likovne dediščine je še kar nekaj. V Ajdovščini so že leta 1973 ustanovili Pilonovo galerijo, kjer hranijo del njegovega opusa in obširni arhiv, hkrati imajo v zbirki tudi dela prej naštetih primorskih umetnikov. Več Mušičevih del pa je javnosti dostopnih v Galeriji Zorana Mušiča v Novi Gorici v sklopu Goriškega muzeja.

Vse te primorske zbirke, tudi zbirka družbe KB1909, sestavljajo zaokroženo celoto, ki priča o bogati in živahni likovni ustvarjalnosti v 20. stoletju na Primorskem.

Likovna razstava:
Samotni brin sredi morja rase
Kaj: dela primorskih umetnikov iz zasebne zbirke družbe KB1909
Kje: Galerija Prešernovih nagrajencev, Kranj
Kdaj: do 4. aprila 2018

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.