Marcel Štefančič jr.

11. 5. 2018  |  Mladina 19  |  Kultura  |  Film

Nevesta

Nevesta, 2017, Svjatoslav Podgajevski

zadržan +

Ultimativna vraža.

Nastja ( Viktorija Agalakova), mlada Rusinja, je tik pred poroko z Ivanom (Vjačeslav Čepurčenko), sanjskim fantom, da bi poroka – sveti zakon! do smrti! – res prijela, pa se poročita pri njegovih, nekje v ruskem ruralnem zakotju, kjer ženske še vedno vidijo tako, kot so jih videli leta 1839, ko se ta ruski šoker – s »tradicionalnim« fotografiranjem mrtve neveste – začne in ko morbidno, arhaično prekletstvo – v slogu japonskih grozljivk – migrira drugam, tokrat v prihodnost Putinove Rusije, slavilke patriarhata (le družina je družina!), moškega šovinizma (Putin kralj!) in antifeminizma (Pussy Riot v zapor!).

Nič čudnega, da Nastja v tej mračni »ruski hiši« za vrati zasliši šepetanje, da se ji začnejo prikazovati paranormalne reči in da njen zaročenec nenadoma izgine. Nevesta prihaja počasi, tu in tam naredi »Bu!«, toda večino časa napihuje atmosfero, sence in meglo (s sprehodi po dolgih hodnikih vred), kot da bi se hotela utopiti v holivudskih šokerjih Priklicano zlo, Insidious in Ouija. Utaplja se tudi v starih ruskih vražah, pri čemer razkrije, kaj je ultimativna vraža – patriarhat. Nič ni strašnejšega od vraž – od »nedolžnih«, tako rekoč folklornih navad, ki so »le del tradicije«. Kot obešanje perila. Ali fotografiranje mrtve neveste.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.