Bernard Nežmah

Bernard Nežmah

25. 5. 2018  |  Mladina 21  |  Pamflet

Svoboda po meri srednjeveških cehov

Lahkotnost izločanje konkurence

Stranki Združene desnice in Sloge sta zaradi odločitve volilne komisije kastrirani, saj so ju izključili iz ene oz. dveh volilnih enot. Reč se zdi enostavna – pač nista spoštovala spolnih kvot. V tej izključitvi nista našli nobene protizakonitosti in protiustavnosti niti Vrhovno in ne Ustavno sodišče. Vse je torej jasno in čisto. A kje že leži Slovenija? V Afriki ali kar na Luni? Najvišjim sodiščem je namreč pisal ustavni pravnik Jurij Toplak in jim sporočil nenavadno vest, da je del Evropske unije. In da v njenih državah ne poznajo tako drakonske kazni zaradi neupoštevanja kvot, ko stranko izločijo iz celotne volilne enote. V Belgiji, kjer predvidevajo sankcijo izločitve stranke, tega ne storijo avtomatično, ampak po ugotovitvi napake stranko pozovejo, da zadevo popravi. Toplakovo pismo bi moralo sprožiti alarm, saj slovenski pravosodni vrh pritrjuje samopašnosti volilne komisije z vpeljavo nesorazmernega kaznovanja. A nič, padlo je v mlin pozabe. Toda demokracija velja tudi za male, na videz bizarne stranke, za katere se zdi, da nimajo možnosti proti v parlament. No, zadeva zna priromati pred Evropsko sodišče, potem pa …

Ta samoumevna drakonska pravila volilne komisije bi postala horror, ko bi jih aplicirali v vsakdanje življenje. Potem bi tudi pešca, ki bi prečkal cesto pri rdeči luči, tam stoječi policaj preprosto ustrelil, ali pa ga najmanj vklenil ter poslal v samico!??

A to sodno čudo ni edino. Vrhovno sodišče je pred dnevi odločilo, da je odločba, s katero je MOL Ljubljana odvzela licenco zasebni lekarni Bitenc, povsem v skladu z zakoni. Čeravno gre za zasebni biznis, je stvar več kot splošna. Po tej sodbi ima občina pravico, da lekarnam odvzame licenco brez obrazložitve. Lekarniška zbornica resda ostro protestira zoper tako samovoljo, a to je vse. Naslovnice časopisov o tem ne poročajo. Čeravno imamo vpeljavo srednjeveškega pravnega reda v glavnem mestu države. Tedanja mesta so namreč podeljevala cehovske pravice in odločala, koliko obrtnikov in kateri se smejo ukvarjati z gospodarsko dejavnostjo. V EU velja sicer svoboda poslovanja. V Ljubljani pa župan Zoran Janković, ki ustanavlja mestne lekarne, hkrati prek svoji služb odloča, katerim apotekam bo podelil licenco za obratovanje v mestu. Ista instanca, ki odloča in razsoja, sama ustanavlja dobičkonosna lekarniška podjetja in se z eno gesto znebi konkurence!!!!!!!!!!!!!!!!

Ljubljanski zgled pelje v uničenje zasebnega podjetništva, saj lahko po tej logiki enako postopajo tudi preostale občine. Prizadeta lekarna se bo bržkone pritožila na Ustavno sodišče, toda šokantno je, da zoper to nonšalantno prakso oblastniškega monopolizma, ki pri belem dnevu izničuje svobodno trgovino, ne protestirajo ne mediji ne politiki ne javnost. Sicer pa, v državi obstaja organ, ki sliši na ime - Urad za varstvo konkurence. O njegovem delu praktično še nismo slišali.

Osrednja politična in medijska preokupacija je kajpak finiš volilne kampanje, kjer je večina strank spregovorila v antijanševskem diskurzu. Po volitvah 2008, 2011 in 2014 je še v četrto osrednje politično vprašanje - biti proti SDS. Vsebine niso pomembne, to, kar šteje, je biti zoper demonskega voditelja. Nenavadno, da v državi legitimna politična stranka dobi status torišča politične zgodovine. Govori se o strahu, ki ga stranka širi proti emigrantom, nič pa o vsebini nacionalne politike sprejemanja emigrantov. Kaj z njimi narediti, koliko jih sprejeti, kaj početi, da iz njih ne nastane množica globoko frustriranih posameznikov, kako jih poskusiti čim bolj smiselno integrirati. Veliki mediji, ki imajo dopisnike na Bližnjem vzhodu, bi lahko povabili kakšnega arabsko govorečega begunskega intelektualca, mu omogočili učenje slovenskega jezika in ga potem poslali za dopisnika v arabske dežele. V zadnjih desetletjih namreč še nismo slišali za slovenskega reporterja, ki bi govoril arabsko.

V predvolilnih soočenjih je na paradoks združevanja doslej sprtih pritisnil Janez Janša, ki je premierju Miru Cerarju, ml. očital, da stranke, ki so se v vladi sprle, zdaj spet sestavljajo novo koalicijo. Ta se je bliskovito odzval, da to ni res, češ da je on odstopil iz načelnih razlogov. Kot da še ni slišal za predsednika parlamenta Milana Brgleza, ki je med drugim tudi podpredsednik njegove SMC. Ta je pred tedni ob odstopu vlade povedal za časnik Delo, da je vladajoča koalicija razpadla že lanskega februarja!!!!!!!

Premier Cerar uteleša politika, ki se obnaša, kot da sta se zgodovina in človeški spomin začela šele minuto pred tem, ko je on spregovoril. No, posebej skregan z realnostjo je šef Desusa Karl Erjavec, ki na domove pošilja propagando, v kateri pravi, da bo ljudem vrnil dostojanstvo. Kdo za vraga pa jim ga je vzel? Kdaj so ljudje ostali brez dostojanstva? Za časa njegove zadnje, predzadnje, predpredzadnje ali še katere njegovih prejšnjih vlad?

A vrhunec žaljenja razuma je skupni plakat Erjavca in župana Jankovića, ki na plakatu vabita volivce, da če si želite svobodno Ljubljano – volite Desus! Kretenizem, preostale stranke so torej proti svobodi!????

Sicer pa je leitmotiv volilne kampanje to, da so bili najtežji časi Slovenije med letoma 2004 in 2008, ko je vladala prva Janševa vlada. Torej, ne smemo dopustiti, da se obdobje te strahovlade vrne. Kot da bi poslušali stare komunistične parole. No, zadošča mini test stvarnosti: za časa te vlade je nastala peticija 571 novinarskih podpisnikov, ki so protestirali nad posegi v novinarsko poročanje. Nihče izmed podpisnikov, če se je zanesti na spomin, ni bil zaradi tega podpisa odpuščen. V zadnjih nekaj postjanševskih letih podobnih peticij nismo zaznali, se je pa nabralo desetine, stotine odpuščenih novinarjev.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.