Veliko in nepodkupljivo novinarstvo

V Zagrebu se je včeraj odvila premiera dokumentarnega filma o kultnem splitskem tedniku Feral Tribune, ki je ubil ukinjen leta 2008 in za katerega sta občasno pisala tudi Slavoj Žižek in Noam Chomsky. Avtorja filma upata, da bosta lahko dokumentarec predstavila tudi v Sloveniji. 

V kinu Evropa je bila včeraj zagrebška premiera dokumentarnega filma Viva Ludež: Pogovor s trojico iz Ferala. Film govori o splitskem tedniku Feral Tribune, ki je ugasnil junija 2008. Avtorja dokumentarca Marina Baničević in Saša Stanić sta za STA izrazila pričakovanje, da bosta film uspela predstaviti tudi v Sloveniji.

Dokumentarec, ki spominja na satirično-politične prispevke kultnega splitskega tednika, je nastal po knjigi o Feralu Smeh svobode, ki je letos doživela četrto dopolnjeno izdajo.

Marina Baničević in Stanić sta v reškem antikvariatu Ex-Libris leta 2016 posnel pogovor s trojico znanih hrvaških novinarjev in najbolj izpostavljenih avtorjev Fearala Viktorjem Ivančićem in Borisom Dežulovićem ter Predragom Lucićem, ki je medtem preminil. Naslov filma izhaja iz uvodnika časopisa, v katerem so se trije novinarji in uredniki podpisali kot Vi(ktor)va Lu(cić) Dež(ulović).

"Namen dokumentarca je bil zapisati časnik Feral Tribune na film, narediti trajnostni filmski zapis kot spomin ali dokument pričevanja o velikem in nepodkupljivem novinarstvu," je Marina Baničević povedala za STA. Po njeni oceni je hrvaški medijski prostor, razen častnih izjem, preveč uniformiran in enosmeren, naklonjen revizionizmu zločinskih ideologij. Zato so čutili potrebo, da bi izpostavili "Feralov glas razuma, njegov državljanski pogum in upor proti diktatu oblasti, pa tudi Feralovo močno antifašistično platformo".

"Namen dokumentarca je bil zapisati časnik Feral Tribune na film, narediti trajnostni filmski zapis kot spomin ali dokument pričevanja o velikem in nepodkupljivem novinarstvu."
(Marina Baničević, soavtorica filma)

Stanić je za STA dodal, da je bil cilj filma tudi "poskus širitve območja boja". Po njegovih besedah so pripravili dokument, ki bi ljudi, ki morda niti niso bili rojeni v času Ferala, spodbudil k temu, da raziščejo, o čem vse je tednik poročal v svojih 770 številkah, ki so tudi digitalizirane. Posebej je izpostavil tudi pomen Feralove založbe knjig.

Feral je bil priljubljen tudi v regiji, rušil je kulturne in jezikovne ovire, ki so nastale po razpadu nekdanje Jugoslavije. Časnik je pokazal, da komunikacije v skupnem kulturnem prostoru ni lahko zatreti, a to ne pomeni, da ni nemogoče, je dejal Stanić, ki meni, da "smo na koncu postali tujci".

Marina Baničević meni, da se je v uredništvu Ferala zgodilo "magično srečanje talentov, energije brez zadržkov in zdrave človeške prepričljivosti". Če temu dodamo rockovski upor proti režimu v času, ki je vrelo s prepovedanimi temami, in vse skupaj obarvamo z vrhunsko satiro, smehom in ironijo, po njenih besedah dobimo zmagoslavno kombinacijo, ki jo je prepoznala in cenila celotna regija.

Dokumentarec o Feralu je hrvaško premiero doživel marca na Reki, potem pa sta avtorja gostovala v Splitu. Reški avtorski dvojec iz produkcijskega združenja Facultas namerava obiskati tudi druga hrvaška mesta ter pričakuje, da bo film predstavil tudi v Sloveniji.

"Na koncu smo postali tujci."
(Saša Stanić, soavtor filma) 

Feral Tribune je leta 1984 začel izhajati sprva kot priloga Nedjeljne Dalmacije, leta 1993 pa je postal samostojni tednik. V 15 letih samostojnega izhajanja je za novinarske prispevke, ki so bili posebej kritični do režima prvega hrvaškega predsednika Franje Tuđmana, dobil veliko prestižnih mednarodnih novinarskih nagrad in priznanj za svobodo medijev. Za Feral Tribune so, poleg vodilnih hrvaških novinarjev, občasno pisali tudi Slavenka Drakulić, Slavoj Žižek, Aleš Debeljak, Noam Chomsky in Alen Finkelkraut.

Poleg dokumentarca o Feralu bodo danes v Zagrebškem gledališču mladih (ZeKaeM) v okviru 42. dnevov satire odigrali tudi Lucićevo tragikomedijo Aziz ali poroka, ki je rešila Zahod. Izvedel jo bo ansambel Hrvaškega narodnega gledališča (HNK) iz Splita, režiser je Dino Mustafić.

Ena od nekdanjih sodelavk legendarnega Feral Tribuna Heni Erceg danes piše kolumne tudi za Mladino. Več o kultnem tedniku pa si lahko preberete v članku Zorana Smiljanića Življenje, smrt in vstajenje Feral Tribuna, "najpogumnejšega časopisa na območju nekdanje Jugoslavije, pa tudi širše".