Peter Petrovčič

 |  Mladina 24  |  Kultura

Festival migrantskega filma

Zgodbe o ljudeh, tudi o Ahmadu Šamiju 

»Letošnje zgodbe bodo pripovedovale o odločitvah za beg, življenju na poti in (ne) sprejemanju beguncev. Religija, ki jo velikokrat dojemamo kot dejavnik delitve, bo tokrat prikazana kot most, potencialna povezava med kulturami,« so o deveti izvedbi Festivala migrantskega filma zapisali njegovi organizatorji iz Slovenske filantropije.

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal ali Google Pay

Tedenski zakup ogleda člankov
Za ta nakup se je potrebno .

4,5 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 16,20 EUR dalje:

Peter Petrovčič

 |  Mladina 24  |  Kultura

»Letošnje zgodbe bodo pripovedovale o odločitvah za beg, življenju na poti in (ne) sprejemanju beguncev. Religija, ki jo velikokrat dojemamo kot dejavnik delitve, bo tokrat prikazana kot most, potencialna povezava med kulturami,« so o deveti izvedbi Festivala migrantskega filma zapisali njegovi organizatorji iz Slovenske filantropije.

Festival bo tradicionalno potekal v času svetovnega dneva beguncev (20. junij), od 18. do 21. junija, v Ljubljani in številnih drugih krajih po Sloveniji. Letos bo na sporedu 19 filmov iz 14 držav, štirje tudi iz Slovenije.

Med omenjenimi je kratki dokumentarni film Kot gora, ki predstavlja zgodbo domači javnosti verjetno najbolj znanega prosilca za azil Ahmada Šamija. Ta je v Sloveniji že več kot dve leti, in čeprav bi bil – ker je begunec iz Sirije, kjer že sedem let divja vojna – v katerikoli evropski državi upravičen do statusa begunca, še vedno bije sodni boj, da bi Slovenija sploh obravnavala njegovo prošnjo. Na ministrstvu za notranje zadeve pa ves ta čas iščejo nove in nove načine, kako bi ga deportirali na Hrvaško, čeprav je eden tistih beguncev, ki so se v Sloveniji samoiniciativno vključili v družbo – se integrirali, kot se reče v suhoparnem pravniškem jeziku.

»Ste se že srečali s smrtjo? So mimo vaših ušes švigale bombe in vam je telo stresalo od težkih eksplozij? Ste na koži čutili kaplje tuje krvi? Ste med ruševinami in propadom sanjali o življenju v miru in spoznali, da so velike sanje o svobodi, miru in solidarnosti velika prevara?« med drugim sprašujejo organizatorji festivala.

No, verjamemo, da ste na ta vprašanja odgovorili z ne. Zato sploh ne bi bilo slabo, če se udeležite katere izmed festivalskih projekcij in pogovorov, ki jim bodo sledili. Tako boste morda lažje razumeli, kdo so ljudje, ki so pribežali v Slovenijo.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.