Marcel Štefančič jr.

29. 6. 2018  |  Mladina 26  |  Kultura  |  Film

Legenda o konkubini

Kukai, 2017, Kaige Chen

za

Črna mačka.

Predstavljajte si Poejevo Črno mačko, toda napihnjeno v zgodovinski spektakel, 170-milijonski vizualni puzzle, nadrealistični whodunit, prežet s scenerijo, seti, kostumi, rekviziti, tantro in zenom, ki terjajo podaljšani aplavz (kot showstopperji v holivudskih mjuziklih), pa dobite Legendo o konkubini, najdražjo in najrazkošnejšo kriminalko v zgodovini, v kateri črna mačka seje prekletstvo in smrt na kitajskem dvoru, ali bolje rečeno – žre zgodovino v dobi dinastije Tang, ki je vsaj tako legendarna kot božanska imperialna konkubina Yang Guifei (Sandrine Pinna), prva žrtev te govoreče, maščevalne, demonične mačke ( ja, Kaige Chen – član pete generacije kitajskih režiserjev – je leta 1993 zablestel s spektaklom Zbogom, moja konkubina).

Vlogo detektivov prevzameta Kukai (Shota Sometani), japonski budistični menih, in Bai Juyi (Huang Xuan), kitajski poet, ki skušata upravičiti tako svojo »polihistorsko« reputacijo, s katero bi se zlahka prebila v Ecovo Ime rože, kot masivni sijaj kitajsko-japonske koprodukcije, ki noče biti eksorcizem sodobnega geopolitičnega iluzionizma, temveč le kontra sodobnim fantazijskim superprodukcijam, jasno, začinjena z glorifikacijo nekdanjega – bleščečega, sijočega, senzualnega, inkluzivnega, grandioznega – kitajskega imperija, smrtnega in paranormalnega kot vse nesmrtne reči.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.