Goran Kompoš

6. 7. 2018  |  Mladina 27  |  Kultura  |  Plošča

Sophie: Oil of Every Pearl’s Un-Insides

2018, Transgressive

+ + + + +

Ob izidu Sophiejinega prvenca, kompilacije Product (2015), smo si postavili kopico bolj ali manj retoričnih vprašanj. Ker se je vedelo, da gre za glasgowskega producenta Samuela Longa, smo ugibali, ali je psevdonim Sophie manifestacija njegovega soočenja z lastno spolno identiteto. Odgovor je obvisel v zraku, tudi zato, ker je v (redkih) intervjujih zamaskiral svoj glas (in videz). Ali pa je na nastopih v živo, pogosto v družbi avanturističnega glasbenega kolektiva PC Music, na oder raje poslal transvestite.

Takrat je kot koproducent že sodeloval pri Madonninem komadu Bitch I’m Madonna in svojo skladbo Lemonade za oglas prodal verigi McDonald’s. V naslednjih letih je s kritiško hvaljenim križanjem osladnih pop vokalov in avanturistične elektronike najpogosteje sodeloval z zvezdnico Charlie XCX. Zdaj pa s prvim pravim albumom genialno odgovarja na vsa tista neodgovorjena vprašanja.

Odgovor so ponudili že prvi trije singli (in videospoti). V presunljivi čustveni baladi It’s OK to Cry in izjemnem spotu kot trans ženska zapoje o kompleksnosti in skrivnostih naših notranjih in zunanjih svetov. Kontrast ponudi dekadentno seksualen komad Ponyboy, s katerim zdaj producentka, ustvarjalka pesmi in pevka Sophie Xeon odpre prostor za popolno svobodo izražanja. Še osupljivejši je tretji singel Faceshopping, v katerem skupaj z umetnico in pevko Mozart’s sister pronicljivo soočita in prepleteta vprašanja spolnih konstruktov, identitet in sodobne potrošniške plehkosti. Enake tematike se vrhunsko loti tudi z nekakšno subverzijo Madonninega hita Material Girl v skladbi Immaterial, ki ima z igrivo in zapeljivo naravo nedvomno največji potencial, da pristane na pop lestvicah. Zagotovo večjega kot kontrastne abrazivne hrupne skladbe ali pa temačni mojstrsko ukrojeni sintetizirani instrumentali, sicer izjemne aluzije na tesnobo, strah in intenzivno, surovo čustvenost ob prevpraševanju tem, ki bi morale biti leta 2018 že stvar oddaljene preteklosti.

Sophie presunljivo raziskovanje svoje identitete sestavi v pop mojstrovino.

Sophie presunljivo raziskovanje svoje identitete sestavi v pop mojstrovino.
© Arhiv založbe

Ja, Oil of Every Pearl’s Un-Insides je plošča, s katero Sophie nedvomno odgovori na ugibanja o svoji spolni identiteti. Je plošča, s katero kot (trans) ženska izstopi iz anonimnosti. Ampak še veliko bolj kot to je plošča njeno kompleksno, iskreno, presunljivo, tudi igrivo soočanje same s seboj in izjemen opis iskanja svoje identitete. Brez klišejev, patosa in eksplicitnega političnega komentarja. Je tako rekoč popoln popkulturni dokument posttransspolnosti. Vsaj tako prelomen kot Sophiejina avanturistična vizija sodobne, avantovske, (elektronske) pop glasbe.

Žal bo ta zaradi drznosti za zdaj najbrž (še) prezahteven zalogaj za širše občinstvo. Ampak njen prvenec je preprosto treba slišati (najraje ob gledanju videospotov) že zato, ker so tako dobro premišljene plošče velika redkost. Še posebej v (sodobni) pop glasbi.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.