Vanja Pirc

13. 7. 2018  |  Mladina 28  |  Kultura

Čas je za kulturo

Ob nastajanju nove koalicije je področje kulture spet na repu prioritet 

Olmo Omerzu

Olmo Omerzu
© arhiv Mladine

Sobota je bila čudovit dan za slovenski film. Režiser Olmo Omerzu je na filmskem festivalu v Karlovih Varih osvojil eno glavnih priznanj – nagrado za najboljšo režijo. Prislužil si jo je s svojim drugim igranim celovečercem, češko-slovensko-poljsko-slovaškim filmom Zimske muhe. Na istem festivalu pa je žirija posebno omembo namenila tudi režiserki Sonji Prosenc za njen drugi film, italijansko-norveško-slovensko Zgodovino ljubezni.

Ob takšnih dosežkih smo vedno ponosni, radi se pohvalimo z njimi, pa naj gre za uspehe naših filmarjev ali gledališčnikov ali pa za rekordno obiskane razstave kolektiva NSK v uglednih tujih muzejih. Tudi država se s temi uspehi rada pohvali, no, vsaj v preteklosti se je; zdaj so javne čestitke že velika redkost. Kar je nekako v duhu s časom, saj je država tista, ki slovenskim umetnikom delo onemogoča. Kulturni proračun je že desetletje tako sramotno nizek, da kulturo dobesedno duši. Hkrati pa je že sam ustroj, na katerem temelji naš kulturni sistem, problematičen. Je zbirokratiziran, številne poteze so nerazumljive, nestrokovne, škodljive, predvsem pa se že leta nič ne spremeni.

Zaostrene razmere je na svoji koži doslej daleč najbolj občutil nevladni sektor. Občutili so jih kulturniki prekarci, med katerimi jih večina živi pod pragom revščine. Vse bolj pa jih občutijo tudi javne kulturne institucije. Te dni sta Moderna galerija ter Muzej za arhitekturo in oblikovanje opozorila, da že drugo leto zapored kot edina slovenska javna muzeja nista dobila sredstev za odkup umetnin. Razlog je bizaren: ministrstvo je ta muzeja, samo ta dva, preneslo z direktorata za dediščino na direktorat za ustvarjalnost, tam pa denarja za ta namen ni. Zakaj je prišlo do prenosa, ni znano. Odgovornosti se vsi otepajo.

Spremembe, najprej na samem ministrstvu in nato še sistemske, so nujne. A doslej so skorajda vsi celoviti načrti, tudi denimo predlog skupine SRČ (Smrekar, Rotovnik, Čopič), obležali v predalu. Parcialne rešitve pa so bile vedno pripravljene tako slabo, da so jih na koncu sami umaknili. Zato ne preseneča, da so se pozivi kulturnikov in kulturnih institucij, naj država področje kulture vendarle že vzame resno, v zadnjih mesecih, tik pred parlamentarnimi volitvami in imenovanjem nove vlade, spet okrepili. Kulturniki, združeni v pobudi Čas je za kulturo in umetnost, od novih poslancev in nove vlade zahtevajo štiri ključne stvari. Prvič, da se kulturi zagotovi primerno mesto v družbi, saj je in ostaja temelj za družbo prihodnosti. Drugič, da se že v letu 2019 kulturni proračun zviša vsaj na raven iz leta 2009, torej na dva odstotka državnega proračuna. Tretjič, imenovanje strokovnega ministra ali ministrice, ki področje kulture dobro pozna in je naklonjen(a) dialogu. In četrtič, nov kulturni model, ki bo sistemsko rešil vsa pereča vprašanja.

Pričakovanja so visoka, a upravičeno. Če prosperira kultura, prosperiramo vsi. Pa ne le duhovno, tudi v čisto gospodarskem smislu, na kar je nove poslance v svojem nedavnem pozivu opozoril tudi Nacionalni svet za kulturo. Dokaz za to je Mestna občina Ljubljana, kjer za kulturo namenjajo kar 10 odstotkov proračuna in načrtno razvijajo kulturni turizem. Korist od tega imajo vsi, celo hoteli in gostinci, mesto je polno ljudi, kulturnih dogodkov, je živo, brbota.

Ja, spremembe so nujne. A upanja, da bi se stvari na državni ravni korenito spremenile, je vseeno malo. V predvolilni tekmi je bila kultura povsem spregledana. Še celo pogovor s politiki, ki so ga v Kinu Šiška pripravili kulturniki sami, da bi izsilili vsaj eno predvolilno razpravo na to temo, je bil v veliki meri razočaranje. Saj so za spremembe, a večina za postopne, načelne. Te dni, ko nastaja nova koalicija, se zdi področje kulture spet na repu prioritet.

A če kdaj, je zdaj pomembno, kdo bo zasedel položaj kulturnega ministra ali ministrice. Zato kulturnikom ne preostane drugega, kot da svoj pritisk še okrepijo. Zgolj na predpostavko, da bi bil najverjetnejši novi mandatar Marjan Šarec kulturi lahko naklonjen že zgolj zato, ker je študiral umetnost, se ne gre zanašati. Saj vemo, tudi aktualni minister za kulturo je kulturnik, pa je bil veliko razočaranje.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.