Kultura / Prekleti kralji
Novi pogled na življenje in smrt avstrijskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegove žene Zofije Hohenberške
Franc Ferdinand na Japonskem leta 1893.
Če tistega sončnega dopoldneva 28. junija 1914 na sarajevskem Appelovem nabrežju krogla iz pištole atentatorja ne bi usodno ranila avstrijskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda, bi bila morda zgodovina (naših) habsburških dežel drugačna. Če bi Franc Ferdinand preživel in uresničil svoje ideje o preoblikovanju avstro-ogrske monarhije v zvezno državo po vzoru ZDA, bi lahko s tem ukrepom vsaj za nekaj časa preložil razpad imperija, ki je vladal Evropi skoraj 600 let. Morda bi, kot trdijo nekateri zgodovinarji, zaživela tudi ideja Franca Ferdinanda o trialistični ureditvi monarhije: ustanovitvi, poleg avstrijskega in ogrskega, še tretjega, slovanskega kraljestva znotraj monarhije. Morda. Morda pa bi Franc Ferdinand, nepredvidljivi in ekscentrični aristokrat, svetovni popotnik, nori lovec, a zgleden mož in oče, z nepremišljenimi potezami sam pahnil monarhijo v prepad in povzročil njen razpad.