Petdeset odtenkov črne

Vlado Miheljak

24. 8. 2018  |  Mladina 34  |  Dva leva

Once you go black, you never go Grey.
— Sporočilo filmske parodije Fifty Shades of Black

»Nadškofija Ljubljana se distancira od političnih stališč, ki so bila objavljena na spletni strani Radia Ognjišče ... na temo spolnih zlorab v ZDA in migrantov ter kasneje objavljena in umaknjena s twitter računa ljubljanske stolne župnije.
Glede vprašanja migrantov poudarjamo, da je ljubljanski nadškof metropolit msgr. Stanislav Zore OFM že leta 2015 podal izjavo z naslovom Poskrbimo za vse brate in sestre, v kateri je izrazil poziv državi in civilni družbi, da poskrbi še zlasti za begunce z Bližnjega vzhoda.«
—Izjava ljubljanske nadškofije

»Lažje je biti prekmurski Slovenec na Madžarskem kot pa v skrajno islamistični Sloveniji ... Slovenski škofje smo v vsem enotni, tudi glede problematike begunstva. Migranti se bodo na koncu ustavili pri nas, tukaj zaživeli v vsem, kar nam bodo vsiljevali – od verskih do povsem nam nesprejemljivih življenjskih navad.«
— Murskosoboški škof dr. Peter Štumpf je izrazil priostreno obliko katoliškega sočutja

»Škof Štumpf je želel samo opozoriti, da obstajajo nekatere nevarnosti in da je treba ločiti med begunci in migranti. S tem se strinjam tudi sam, je pa Štumpf res nekatere zadeve nekoliko priostril.«
— V času izjave predsednik škofovske konference, škof Andrej Glavan

»Škof Štumpf je samo drugače povedal to, kar mislim tudi jaz.«
— Ljubljanski nadškof Stanislav Zore se strinja s Štumpfovim islamofobnim izpadom

Pisal sem že, da cerkev potrebuje greh. Živi od greha in za greh. Če ga ne najde, ga sama naredi in v njem živi. V grehu. Skozi vso zgodovino institucionalne cerkve. In tudi danes. V vsej zgodovini je rimskokatoliška cerkev grešila zoper človekovo življenje, v središču sodobne cerkve, ob spornem odnosu do žensk, pa je sprenevedanje ob zločinih nad otroki, ki jih zagrešijo (pre)številni duhovniki. Seveda je pedofilija sama po sebi ne le greh, ampak tudi zločin. A to je zločin, ki ga delajo in storijo posamezniki, ki so ujetniki svoje zasvojenosti. Morda tudi bolezenske odvisnosti. No, zato niso za svoja dejanja nič manj odgovorni. A tisto, kar je res šokantno, je sprenevedanje cerkve. Vesoljne in lokalne. Ne le sprenevedanje in minimaliziranje, celo prikrivanje in zaščita sprevržencev iz njenih vrst in sistematični pritisk na žrtve. Celo papež, ki se dandanašnji nemilosrčno spopada s to kugo cerkvene institucije, je imel v zvezi s pedofilijo v Čilu grdo vlogo »čistilca«. A se je spokoril in skesan priznal, da je bil v nekem trenutku tudi sam »del problema«. No, ta papeževa spokorniška drža v delu klera ne povzroča odobravanja, ampak ogorčenje. Češ, vesoljni cerkvi jemlje avtoriteto in verodostojnost. Slovenska cerkev je nenehno ščitila storilce iz svojih vrst. Nikoli niso kategorično pokazali in izrekli obsodbe za vse svoje štefkote, kmete, frantarje, žnidariče, jošte, ampak so jih poskušali ščititi in celo skriti. Odgovor na zločin je bil, kot je v enem od svojih številnih bizarnih izpadov izrekel Franc Rode, »statistično zanemarljiv pojav«. Ne z vidika žrtev, ampak z vidika odgovornosti institucije cerkve, je to večji zločin kot sama pedofilija v kleriških vrstah. Pa je ostal popolnoma nedotaknjen. Verjetno zato, ker kot je svoj čas (še kot predsednik škofovske konference!) v zvezi s Štumpfom rekel škof Glavan: »V Cerkvi smo svobodni in je velika demokracija.« In ta svoboda, ki je cerkev sicer ne priznava sleherniku, je odveza za vse verbalne ali fizične pregrehe klerikov. Najpogosteje se kvazi statistike (brez definirane vzorčne ali populacijske baze) uporabljajo v zvezi s pojavi pedofilije v šolah. Jasno, tudi šole so podobno kot cerkvena institucija mamljivo okolje za pedofile. A ne spomnim se, da bi enkrat samkrat šolske oblasti tako minimalizirale ali celo prikrivale kakšen spolni eksces šolnikov, kot to sistematično počne cerkev.

Zadnji eksces v zvezi z objavo oz. posredovanjem spornega zapisa s spletne strani Radia Ognjišče o aktualizaciji in problematizaciji pedofilije v ZDA na Twitter profilu ljubljanske stolne cerkve, češ da naj bi se začele pojavljati informacije o spolnih zlorabah ameriške duhovščine nad otroki zato, da bi se škofje ukvarjali s tem problemom namesto z migrantsko problematiko, ker slednje moti Trumpa in njegovo administracijo, je razkril vso bedo in sprevrženost slovenske RKC. Ne samo sporen zapis, ampak še bolj odzivi in pojasnila ob umiku zaradi silnih reakcij javnosti. Seveda so se distancirali. Kaj pa jim preostane? A v tem distanciranju je veliko sprenevedanje. Tako glede pedofilije kot glede odnosa do migrantske problematike. Kako naj verjamemo, da obstaja ničelna toleranca do pedofilije, če ne prekličejo navodila oz. priporočila, da naj se ne naznanjajo spolne zlorabe klerikov, če žrtve tega ne zahtevajo; žrtve pa, kot vemo iz izkušenj na Irskem, Hrvaškem, Poljskem, so pod pritiskom te iste cerkvene institucije? Kako naj ji verjamemo, če se cerkev ni distancirala od Rodetovega statističnega relativiziranja ali Sajetovega razbremenjevanja cerkvene odgovornosti, če kleriki pedofilije ne prakticirajo v službenem, ampak v »prostem času«? In po drugi strani, kako naj verjamemo Zoretovemu apelu Poskrbimo za vse brate in sestre iz leta 2015, če se je kasneje, tako kot takratni predsednik škofovske konference Glavan, poistovetil s Štumpfovim izpadom? Dokler ostaja Štumpf škof, so njegova protimigrantska, nestrpna stališča hkrati stališča celotne slovenske RKC.

In ne nazadnje, kako naj verjamemo v pristnost distanciranja od protimigrantskih izpadov na omenjenem portalu, če vrh cerkve aktivno podpira sestavo koalicije na čelu s stranko z izrazito protimigrantskim programom?