Marcel Štefančič jr.

14. 9. 2018  |  Mladina 37  |  Kultura  |  Film

Vsi vejo

Todos lo saben, 2018, Asghar Farhadi

zadržan +

Ugrabitev.

Laura (Penélope Cruz) se po nekaj letih s svojima otrokoma, sinom in hčerko, vrne v rodno vinorodno špansko vas, in sicer na sestrino poroko, toda film Vsi vejo, ki ga je posnel Asghar Farhadi, avtor Ločitve, Preteklosti in Trgovskega potnika, ne skriva, da je Laurino življenje kolekcija napak, o čemer pričata že vrezani inicialki »L« in »P«, ki ju na začetku zagledamo na cerkvenem zvoniku. L pomeni Laura, P pa Paco (Javier Bardem), ki je zdaj uspešni vinar. Ergo: Laura je naredila napako, ko je zapustila Paca, dalje, napako je naredila, ko se je odselila iz Španije (v Argentino), dalje, napako je naredila, ko se je poročila z Argentincem (Ricardo Darín), in končno, napako je naredila, ko se je vrnila v Španijo. Na sestrini poroki – sicer velikem, sočnem, bučnem, scela idiličnem slavju – namreč najprej izgine elektrika, potem pa še njena hči, Irene (Carla Campra), najstnica, ki se je takoj po prihodu zapletla s Pacovim nečakom.

Kmalu pride sms: vašo hčerko smo ugrabili! Ugrabitelji tudi sporočijo: ne obveščajte policije! To ni prva ugrabitev v tej vinorodni regiji, povejo Lauri – prej ugrabljeno deklico so ugrabitelji ubili, ker so njeni starši obvestili policijo. Laura in njeni zato policije ne obvestijo, pa četudi ugrabitelji hočejo 300.000 evrov. Toda ugrabitev temelji na predpostavki, da sta Laura in njen mož bogata, a kot se izkaže, sta le ustvarjala tak vtis, dejansko pa sta brez denarja – njen mož, že dlje časa brezposeln, je celo bankrotiral. Upokojeni policaj, ki ga aktivirajo, pa jima pojasni, da je Irene zelo verjetno ugrabil nekdo, ki jima je blizu – ne profi, temveč amater. Film Vsi vejo neskončno uživa v tem, da razkriva »šokantne« in »škandalozne«, a povsem predvidljive družinske travme in skrivnosti, ki bi navdušile predvsem gledalke in gledalce latinskoameriških telenovel (oh, in tudi razvlečen in histeričen je kot telenovele), obenem pa kaže, kako kapitalizem človeško življenje spreminja v trgovino – ljudje, ki so brezposelni, morajo skrivati, da so brezposelni, toda s tem, ko se pretvarjajo, da jim gre dobro, postanejo žrtve tistih, ki imajo občutek, da kapitalizem od njih terja, da uspejo, pa naj stane, kar hoče. Sam kapitalizem je »uspel« v trenutku, ko je ljudi, ki so si blizu, prisilil, da drug v drugem vidijo tržno nišo, potemtakem nekaj, kar je mogoče eksploatirati, in ko je »nesprejemljivi« razredni boj prekvalificiral v »sprejemljivo« zavist. »Bodite pozorni na svoje bližnje,« pravi upokojeni policaj, ko se Laura, Paco in ostali pretvarjajo, da zbirajo denar, kar se jim zdi smešno in bedasto, pri čemer kakopak pozabljajo, da tudi kapitalizem temelji natanko na tem – na kreditu, na pretvarjanju, da imaš denar. Zakaj nas film prepričuje, da so družinski škandali »šokantnejši« od škandalov kapitalizma, pa ni jasno.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.