Izak Košir  |  foto: Uroš Abram

21. 9. 2018  |  Mladina 38  |  Kultura  |  Portret

MRFY, indie rock bend

... ki se je hitro prebil v ospredje slovenske glasbene scene

Mlada novomeška glasbena zasedba MRFY, ki si je ime izposodila pri očetu »Murphyjevega zakona« Edwardu Aloysiusu (»Če lahko gre kaj narobe, bo narobe tudi šlo«), je razmeroma hitro prišla v ospredje slovenske koncertne in glasbeno-medijske scene. Ključni premik se je zgodil, ko so začeli žuliti tudi ljubljanske odrske deske, saj je prepričljivost njihovega nastopa v našem največjem mestu hitro potovala od ust do ust oziroma od ušes do ušes.

Da je za to, da te opazi in podpre širša javnost, pomembna selitev v prestolnico, ne zanika niti frontman in najprepoznavnejši obraz skupine, 24-letni Gregor Strasbergar, ki ga te dni lahko vidimo v zasedbinem najnovejšem videospotu, za komad Umru zate ga je posnela vsestranska umetnica Kukla. »Novo mesto je zibelka nešteto muzičarjem. Njihova glavna naloga pa je, da se, ko pride čas, premaknejo naprej,« pravi Strasbergar. Tako, kot so se Dan D, Društvo mrtvih pesnikov, Moveknowledgement, Jardier, če omenimo le nekaj najbolj znanih. »Zelo pomembno se mi zdi, da so v Novem mestu vedno nove perspektivne generacije mladih oziroma srednješolcev, ki soustvarjajo tamkajšnjo kulturno sceno. In tu niso samo muzičarji in drugi umetniki, ampak tudi festivali, na primer Fotopub in Jazzinty, ki krepijo novomeško (kulturno) identiteto. Je pa logično, da je lažje, če si vseprisoten v centru dogajanja. Predvsem je lažje, če ’živiš in ustvarjaš’ v Ljubljani. Na kratko; bolj produktivno je bluziti v Ljubljani kot pa v Novem mestu,« pojasnjuje Strasbergar, sicer vokalist, preostale tri stebre pa poleg njega v bendu držijo še kitarist Tomaž Zupančič in baskitarist Lenart Merlin (oba imata 21 let) ter 22-letni bobnar Rok Klobučar.

MRFY so lani obveljali za novince leta, letos pa že naskakujejo vrhove, kar dokazuje tudi povabilo ljubljanskega Centra urbane kulture Kino Šiška, naj kot osrednji gostje nastopijo na njihovem rojstnem dnevu, torej na dogodku, ki je vedno rezerviran za legende ali pa naslednje scenske izbrance. Kar je obenem čast, priložnost, a tudi breme, saj gre za status, od koder ni več vrnitve in zaradi katerega se bo od njih pričakovalo vedno več.

Predlani je tak status že pripadel mlademu bendu Koala Voice, s katerimi so povezani na zanimiv način, saj sta Mrfyjev Gregor in kitarist Koal Domen cimra. Življenje v istem prostoru v študentskih letih je, če je verjeti urbanim rock legendam, v sodobnem času rodilo nekaj najustvarjalnejše glasbe. Velikane, kot so Jimi Hendrix, David Bowie, Joni Mitchell, Jeff Buckley in The Beatles, Strasbergar dobro pozna, saj jih šteje med svoje vplive, čeprav je marsikdo od njih umrl desetletja prej, preden se je sam sploh rodil. A to, da mladi glasbeniki našega časa posegajo po zaprašenih vinilkah, v poplavi izumetničenega in plastičnega popa ni več presenečenje, temveč pričakovani obrat, ki zgolj čaka, da se zgodovina rokenrola, ki mora biti, seveda, obvezno v novi preobleki, ponovi.

Zasedba MRFY, katere najodmevnejše komade Anakin, Tretje oko in Klic ste po vsej verjetnosti že slišali na radiu, ne zveni starikavo, lahko bi rekli, da ima celo zelo prečiščen zvok. Sami so se okategorizirali kot indie rock bend, kar je danes morda kanček nehvaležna in znucana fraza, saj gre za žanr, ki je postal večji od prvotne nadpomenke, ki je združevala izvajalce manjših neodvisnih založb. Strasbergar in druščina je o tem debatirala pred kratkim in ugotovila, da je bend, ki se ne da popredalčkati v neko bolj specifično zvrst, pač najlažje opredeliti kot »indie«. »Obenem pa si lahko tudi malo alter in malo mainstream, nekje vmes, kjer se mi zdi, da se po nekem (srečnem) naključju stalno gibljemo,« dodaja prvi glas zasedbe, ki je tudi pisec večine besedil.

Prav Gregorjevi teksti so ena od najmarkantnejših vrlin zasedbe MRFY, saj v nasprotju z inštrumentalno podlago niso nič kaj tradicionalno rockovski. Prej bi jih lahko označili za raperska, hiphoperska, slengovska, povsem neobremenjena s slovnico, vseeno pa se opirajo na ritem in rimo. Strasbergar pravi, da posluša veliko rapa, predvsem zato, ker ga lahko posluša sproščeno: »Pri pisanju puščam besedam in besednim zvezam prosto pot, zato so pomeni velikokrat na prvi posluh nesmiselni, tudi meni, ali pa so besede čudne in neortodoksne. Samega sebe rad presenetim, se spoznavam in prečiščujem.«

Skupina MRFY bo v Kinu Šiška 21. septembra, na dan izida tokratne številke Mladine, in hkrati tik preden se oktobra odpravi na vseslovensko turnejo z izkušeno Siddharto, ki ima gotovo nos oziroma ušesa za nova odkritja, premierno predstavila albumski prvenec Story. A da ne bo te dni razvajala zgolj »posvojenega« ljubljanskega občinstva, bo dan za tem nastopila tudi v rodnem Novem mestu, in sicer v atriju LokalPatriota na Zadnji rundi, kot je klub poimenoval dogodek ob izselitvi iz dosedanjih prostorov. No, runda – čeprav pospremljena z Murphyjevim zakonom – gotovo ne bo zadnja.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.