Borka

26. 10. 2018  |  Mladina 43  |  Kultura  |  Plošča

Neneh Cherry: Broken Politics

2018, Smalltown Supersound

+ + + +

Kar težko je verjeti, da je Broken Politics šele peti samostojni album izvajalke, ki širi meje popa, sklepa nepredvidljivo navdušujoča glasbena pajdaštva, kroti avantgardo in vse od druge polovice osemdesetih let izginja ter se vedno znova pojavlja v precej različnih izraznih kontekstih. Samo na papirju, saj oguljena fraza »z glasbo se dejavno ukvarja tako rekoč od rojstva« za Neneh Cherry resnično velja. Z očimom, priznanim jazzovskim trobentačem Donom Cherryjem, sta se, ko je bila še otrok, pogosto kratkočasila za klavirjem. Pri štirinajstih letih je pustila šolo in se odpravila v London, tam pa hitro izbrusila svoje glasbene aspiracije, najprej skozi hrup (post)punka, med drugim je didžejala zgodnjo rap muziko na enem od piratskih radiev.

Ob koncu osemdesetih let je izdala udarni prvenec surovega popa Raw Like Sushi, s plesnim hitom Buffalo Stance na čelu, ki bi ji moral prinesti nagrado grammy, a ji jo je ukradel prevarantski dvojec Milli Vanilli. Takrat je bila Neneh Cherry močno vpeta v dogajanje na bristolski sceni, pomagala je pri financiranju in aranžiranju prvenca trojca Massive Attack. Stkala je intimno poklicno vez s producentom Cameronom McVeyem, ki je zdaj že dolga leta tudi njen mož; njuno sodelovanje traja od prvega albuma do zadnjega. McVey je (spet) pristavil podpis k prav vsem posnetkom z novega albuma Cherryjeve Broken Politics, a na njem ni glavni krmar.

Neneh Cherry se je tokrat dokazala z melodično, naplasteno, počasno in matričasto ploščo.

Neneh Cherry se je tokrat dokazala z melodično, naplasteno, počasno in matričasto ploščo.
© Arhiv založbe

To vlogo je že drugič zapored prevzel britanski krojač elektronike in organike Kieran Hebden oziroma Four Tet. Sled njegove roke je nedvoumna in v nebo šepetajoča: s subtilnimi melodijami, s sempli eterike harfe in jeklenih bobnov, z različnimi intimističnimi pristavki. Precej neposredneje kot na prejšnjem albumu, zato projekta zvenita ne le zelo različno, ampak sta si celo nasprotna. Blank Project je bil zvočno radikalen, temačen, distorziran, ritmičen, nekoliko minimalističen in precej bendovski, Broken Politics je melodičen, naplasten, pretežno počasen in matričast. Ni samo fourtetovski, ampak je zgodnje fourtetovski, saj bolj, kot da bi sledil Hebdanovim klubsko-plesnim repeticijam zadnjih let, vleče na njegov zgodnji opus kavčarskega spoja programirane elektronike in akustične organike, ki je bil prelomno nerodno etiketiran z izrazom folktronica.

A album ni usmerjen le v eno smer. Je sladko-kisel, je nežno-oster. Zvočno zmernost in usklajenost tu in tam prekine referenca triphopa ali udarec jamajškega duba. Cherryjeva odkljuka aktualne teme, od nadzora nad orožjem do begunske problematike in fake newsa, toda razdrobljeno, abstraktno, ja, poetično in brez žuganja.

Skoraj trideset let po prvem pop hitu Neneh Cherry z albumom Broken Politics še enkrat potrjuje, da pripada redki vrsti samorastnic in samorastnikov, ki ustvarjajo vedno intrigantne projekte, njene plošče pa zmeraj pridejo ob pravem času, a vendarle preredko.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.