Lara Paukovič

2. 11. 2018  |  Mladina 44  |  Kultura

Praznik knjige za 1324,92 evra

Tržna naravnanost knjižnega sejma 

Slovenski knjižni sejem bo letos med 20. in 25. novembrom

Slovenski knjižni sejem bo letos med 20. in 25. novembrom
© Borut Krajnc

Še malo in spet bo v Cankarjevem domu v Ljubljani potekal Slovenski knjižni sejem, praznik knjige in eden največjih ter najteže pričakovanih literarnih dogodkov leta.

Praznik – za koga? Za založnike, posebej tiste manjše in neodvisne, že ne. Te udeležba na sejmu vsako leto pošteno udari po žepu, a so o tem previdno tiho, ker tako rekoč nimajo izbire – pač je treba s sklonjeno glavo plačati in biti vesel, da imaš možnost prodati malo več knjig (a – ironično – pogosto ne dovolj, da bi sploh pokril stroške najema stojnice) oziroma z udeležbo na sejmu pokazati, da v slovenskem založniškem prostoru nekaj veljaš.

Letos je na to na profilu na Facebooku opozorila Anja Golob, pesnica in založnica, ki vodi samostojno založbo VigeVageKnjige, ustanovljeno leta 2013. »Delam pri založbi, ki bo sodelovala na Slovenskem knjižnem sejmu v Cankarjevem domu. Za ta luksuz, ker stojnica namreč to je, bomo takoj videli, zakaj, bomo plačali 1324,92 eur. Cena 8 m2 stojnice je 976 eur + ddv, kar pomeni, da nas m2 stane 122 eur + ddv, tj. 148,84 eur. Ob tem moramo, ker to zahteva Zbornica knjižnih založnikov in knjigotržcev pri Gospodarski zbornici (katere člani sicer nismo), plačati še 110 eur + ddv za vpis v katalog razstavljavcev. Ta strošek je nujen in se mu ne da izogniti, čeprav mi od njega nimamo ničesar. Ob tem bomo na sejmu seveda nujno uporabljali tudi elektriko, za kar nam bo Cankarjev dom (za 6 dni trajanja sejma) zaračunal 70,76 eur. To za nas skupno pomeni, če materiala in delovnih ur pri pripravi stojnice ne omenjam, ker je to, kako bo izgledala, naša stvar, da štartamo z minusom 1395,68 eur. V prevodu in pri upoštevanju povprečne cene naše knjige 19 eur pomeni to, da moramo prodati 73,45 knjige, da se sploh pokrijemo,« med drugim piše v njeni objavi.

Da se udeležba na sejmu nikakor neposredno ne izplača, se strinja tudi Aleš Košuta iz založbe KUD Apokalipsa, ki zadnji dve leti ravno zaradi visokih stroškov v Cankarjevem domu sploh ni bila prisotna. »Predlani so se stroški najema stojnice še zvišali in takoj smo rekli, da se tega ne gremo več, ker s prodajo niti po naključju nismo mogli pokriti stroškov najema,« pove. »Položaj je res grozen in prav je, da se na to opozarja – edina rešitev je pravzaprav, da se povežeš s kakšno drugo založbo in dogovoriš za skupno stojnico, da se stroški potem razdelijo.« To nekatere manjše založbe že počnejo, vendar je verjetno težko najti založbo s tematsko podobnim programom, ki bi si bila pripravljena stojnico deliti – sploh če je bil založnik doslej navajen, da razstavlja sam. »Sejem ni več sejem, vse skupaj je predvsem tržno naravnano,« sklene Košuta.

Večje založbe si strošek najema laže privoščijo, vendar tudi njim nihče ni povedal, zakaj je znesek tako visok. »Kot razstavljavca me ne moti, da je reči treba plačati, so pa cene res visoke,« pravi Orlando Uršič iz založbe Litera. »Po drugi strani pa – morda so te cene upravičene, a tega ne vemo. Do danes nam še nihče ni postregel s podatkom, kolikšen je prihodek CD od knjižnega sejma in kam ta prihodek sploh gre.«

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.

Pisma bralcev

  • Zdravko Kafol, predsednik UO SKS, mag. Breda Pečovnik, direktorica kongresno-komercialnega programa CD

    Praznik knjige za 1324, 92 evra

    Spoštovani, ker se v zadnjem času v slovenskem medijskem prostoru in na socialnih omrežjih pojavljajo vprašanja v zvezi z izvedbo Slovenskega knjižnega sejma (SKS), v katerih mrgoli netočnih namigovanj na osnovi nerealnih predpostavk, podajamo organizatorji naslednje pojasnilo: SKS je naša najstarejša knjižna prireditev– njegov začetek sega v leto 1972 – in hkrati največja, saj ga v petih dneh obišče skoraj... Več