Lara Paukovič

29. 11. 2018  |  Kultura

Čas je 

Družba, ki spoštuje kulturo, je zrela in odgovorna. Čas je za kulturo in umetnost.

Kultura se za svoj prostor bori tudi v medijih

Kultura se za svoj prostor bori tudi v medijih
© Facebook

Pred parlamentarnimi volitvami so se kulturniki zbrali v kampanji Čas je za kulturo in umetnost, s katero so želeli politike, ki bodo izvoljeni v novo vlado, opozoriti na nekaj nujnih reform kulture, ki se morajo zgoditi v prihodnjem mandatu. Sestavili so seznam štirih ključnih zahtev, s katerimi naj bi se položaj kulture v prihodnjih letih izboljšal – to so (1) primerno mesto za kulturo v družbi, (2) povečanje proračuna za kulturo, (3) strokovni minister/ministrica in (4) nov kulturni model. Volitve so zdaj mimo, projekti, povezani s kulturnim poljem, pa še vedno ostajajo nekako ob strani. Podpisniki javnega pisma so zato medijem poslali nov dopis, s katerim želijo ponovno opozoriti, da je kultura eden ključnih resorjev za razvoj moderne družbe.

Pod dopis je podpisana večina domačih krovnih in stanovskih kulturnih društev, pobudnik pa je Društvo Asociacija, na katero smo se tudi obrnili po nekaj pojasnil. Na vprašanja v zvezi z dopisom pa so nam odgovorili tudi pri Društvu za sodobni ples Slovenija, Združenju splošnih knjižnic in Društvu slovenskih režiserjev.

Z izbiro Dejana Prešička kot novega ministra za kulturo je večina podpisnikov zadovoljna, čeprav Pia Brezavšček iz Društva za sodobni ples Slovenije pravi, da strokovnost še ni dovolj, pomembna so dejanja. »Menimo, da se primernost ministra lahko izkaže tako s sposobnostjo boja za lastno področje v celoti (torej tudi pogajanja za povečanje procenta sredstev za svoj resor), kot tudi dialoga s celotnim področjem kulture.«

Najbolj pomembna se zdi podpisnikom javnega pisma sicer razprava o sredstvih za kulturo, kajti statistika pravi, da smo v letu 2018 (1,6 %) še zelo daleč od odstotka v skupnem proračunu RS, ki je bil zabeležen leta 2009 (2,2 %), in še dlje od najvišjega odstotka, ki smo ga beležili v devetdesetih letih (2,5 %) prejšnjega stoletja. A zakaj vlada kulture zadnja leta ne jemlje več resno, zakaj se jo odriva na rob? In kaj bi lahko vsi, ki delujemo na področju kulture storili, da bi se to spremenilo? »Stanje, ki ga imamo, ni od včeraj in seveda niso samo odločevalci na področju politike tisti, ki odrivajo kulturo, ampak to zavedno ali pa nezavedno počne celotna slovenska družba,« pravijo pri Združenju splošnih knjižnic. »Da bi takšno stanje lahko spremenili, mora nekdo narediti prvi korak. Najbolj učinkovito seveda to lahko stori vladajoča struktura, saj ima vse vzvode, da z različnimi ukrepi, kamor spada v prvi vrsti višje financiranje kulture, pretrga ta krog in družbi ponudi izhodišče za drugačno vrednotenje kulture. Družba, ki spoštuje svojo kulturo v vseh različicah, je zrela in odgovorna, saj je v spoštovanju kulture skrito samospoštovanje naroda.« Pri Društvu za sodobni ples pa dodajajo, da bi bilo veliko že, če bi »izkoreninili dikcijo parazitizma kulturnikov, saj je v tem sektorju največ podplačanega kadra ob najvišji stopnji izobrazbe.« Poleg tega ne smemo pozabiti, da kultura skrbi tudi za refleksijo razvoja smeri družbe in ima politično funkcijo, kar poudarjajo člani Društva Asociacija. »Vendar država v skrajni ekonomičnosti nenehno stremi k takojšnjim učinkom, k dolgoročnim in manj vidnim vplivom pa ni nagnjena in to vpliva tudi na kulturo. Da bi bolj zaživela, bi bilo potrebno zagotoviti strukturne ukrepe: urejanje razpisnih mehanizmov in štipendijske politike, urejanje sistema rezidenc, ustrezno financiranje, zagotovitev kakovostne infrastrukture itd.«

Z izbiro Dejana Prešička kot novega ministra za kulturo je večina podpisnikov zadovoljna, čeprav Pia Brezavšček iz Društva za sodobni ples Slovenije pravi, da strokovnost še ni dovolj, pomembna so dejanja.

Pobuda, kot je Javno pismo za kulturo, je eden izmed načinov, kako sprožiti spremembo obstoječega stanja ali vsaj opozoriti nanj, se pa institucije, ki so ga podpisale, za izboljšanje lastnega položaja trudijo tudi na druge načine. »Tisti, ki delujemo na področju umetnosti, lahko odločevalcem priskrbimo relevantne informacije o specifikah posameznih umetnostnih praks in s tem poskušamo skrajševati pot do uveljavitve najboljših sistemskih rešitev. Septembra 2018 je Društvo slovenskih režiserjev izdalo svoj predlog Nacionalnega programa za film 2018-2023 (NPF) [1], ki je zasnovan kot strateški načrt; analizira stanje in razloge ter ponuja svoje predloge nujnih ukrepov, ki naj bi doseganje zastavljenih ciljev omogočili,« so nam povedali pri Društvu slovenskih režiserjev. Tudi pri Društvu za sodobni ples ne sedijo križem rok, a pogrešajo neposrednejši dialog s krovnimi društvi posameznih področij. »Pred letom in pol smo po javnem pismu za ponovno ustanovitev Centra za sodobno plesno umetnost, ki je imelo okoli tristo podpisnikov, opravili vrsto sestankov s starim ministrom, ki niso obrodili nikakršnih sadov. Ni nam prav, da moramo, izčrpani kot smo, na podlagi volunterskega delovanja, dialog začenjati vsakič znova z vsako novo vodstveno garnituro,« pravijo. Društvo režiserjev ima k sreči pozitivnejše izkušnje. »Na zadnji seji Odbora za kulturo pri Državnem zboru so se poslanci v veliki meri sklicevali na vsebino tega dokumenta (NPF) in po glasovanju s 13 glasovi ZA soglasno sprejeli naslednji sklep: »Odbor za kulturo poziva Ministrstvo za kulturo, da sredstva za film s sorazmernimi letnimi povečanji do l. 2022 dosežejo 11 mio evrov, kot je bilo predvideno v Nacionalnem programu za kulturo 2014-2017, sprejetem l. 2013,« povedo.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.