Lara Paukovič

21. 12. 2018  |  Mladina 51  |  Kultura

Pogumne, uporniške, poredne punce ...

ali kako so ženske, ki so v zgodovini (ne vedno pozitivno) štrlele iz povprečja, v nišnih knjigah postale vzornice mladih deklet

Nika Kovač, sociologinja, direktorica Inštituta 8. marec in aktivistka na protestih proti privatizaciji leta 2015 (na fotografiji s transparentom v rokah).

Nika Kovač, sociologinja, direktorica Inštituta 8. marec in aktivistka na protestih proti privatizaciji leta 2015 (na fotografiji s transparentom v rokah).
© Uroš Abram

Na začetku leta 2013 sta pisateljica Maria Popova in umetnica Lisa Congdon začeli projekt, ki sta ga poimenovali The Reconstructionists (Revolucionarke). Zamislili sta si, da bosta na blogu vsak teden objavili po eno ilustracijo izjemne ženske, ki je delovala v umetnosti, znanosti ali književnosti in »je spremenila način, kako definiramo svojo kulturo in kako živimo kot posamezniki, ne glede na spol«. Ilustracijo vsake ženske naj bi spremljal esej o njenem delovanju in navedek iz njenega dela ali življenja, ki najbolje ponazarja njenega duha. V enem letu doslednega vsakotedenskega objavljanja se je na spletni strani res zvrstilo več kot 50 ilustracij žensk, ki so zaznamovale zgodovino, med njimi Marie Curie, Maye Angelou, Billie Holiday, Patti Smith, Helen Keller, Eleanor Roosevelt in Simone de Beauvoir. Spremljal jih je kratek življenjepis, ki je strnjeno osvetljeval pomembnost njihovega delovanja za družbo.

Projekt Popove in Congdonove očitno ni imel ambicij, da bi prerasel okvire spleta in izšel v knjižni izdaji, a v času, ki je minil od konca tega projekta, so začele – po naključju ali pa so Revolucionarke dejansko navdihnile katerega od avtorjev – knjige z enako rdečo nitjo na knjižnem trgu vznikati kot gobe po dežju. To so lično ilustrirane in oblikovane ter prikupno spisane zbirke zgodbic o ženskah, ki so se v zgodovino zapisale zato, ker so si upale slediti notranjemu glasu in hoditi po poti, ki ni bila vedno družbeno sprejemljiva. Letos smo dobili celo domačo različico, Pogumne punce Nike Kovač, ki je pri Mladinski knjigi izšla v približno istem času kot pri založbi Učila prevod drugega dela uspešnice Zgodbe za lahko noč za uporniške punce Francesce Cavallo in Elene Favilli. A če ne v eni ne v drugi ne najdete punc, ki vas zanimajo, brez skrbi – če vam angleščina ne dela težav, lahko pobrskate še po Bad Girls Throughout History (Poredne punce skozi zgodovino), Wonder Women (Superženske), Fantastically Great Women Who Changed The World in Fantastically Great Women Who Made History (Fantastične ženske, ki so spremenile svet in Fantastične ženske, ki so pisale zgodovino), Women in Science: 50 Fearless Pioneers Who Changed The World (Ženske v znanosti: 50 neustrašnih pionirk, ki so spremenile svet), Women in Sport: 50 Fearless Athletes Who Played To Win (Ženske v športu: 50 neustrašnih športnic, ki so igrale na zmago), Rad Women Worldwide (Kul ženske po svetu), Bygone Badass Broads: 52 Forgotten Women Who Changed the World (Drzne dame iz davnine: 52 pozabljenih žensk, ki so spremenile svet), She Persisted: 13 American Women Who Changed The World (Vztrajala je: 13 ameriških žensk, ki so spremenile svet – to zadnjo je napisala Chelsea Clinton) pa gotovo bi se našla še kakšna.

Pri založbi Učila je letos izšel prevod drugega dela Zgodb za lahko noč za uporniške punce.

Pri založbi Učila je letos izšel prevod drugega dela Zgodb za lahko noč za uporniške punce.

Za male in velike punce

Omenjene knjige se razlikujejo po starosti ženskega občinstva, ki ga nagovarjajo – Zgodbe za lahko noč za uporniške punce 1 in 2 ter Pogumne punce so na primer bolj didaktične in zato namenjene predvsem staršem, ki želijo izobraževati hčerke, ali pa deklicam pred puberteto za samostojno branje. V Zgodbah za lahko noč so vsi življenjepisi »uporniških punc« spisani v obliki pravljic, knjiga Pogumne punce pa neposredno nagovarja mlade bralke – vprašanje »Se ti je kdaj zdelo, da je popolnoma nemogoče doseči cilj, ki si si ga zastavila?« na primer uvede poglavje o sestrah Blackwell, pionirkah v študiju medicine, ki jima okolje pri poklicni izbiri ni stalo ob strani. Stvarneje in duhoviteje, ponekod celo cinično, tako da jih lahko samostojno berejo tudi odrasli, pa so na primer spisane Poredne punce skozi zgodovino, Kul ženske po svetu in Drzne dame iz davnine: 52 pozabljenih žensk, ki so spremenile svet; ta se od drugih razlikuje tudi po izbiri obravnavanih žensk. Nekaj imen, kot na primer Marie Curie in Frida Kahlo, je stalnica v tako rekoč vseh knjigah tega tipa, v Drznih damah iz davnine pa so res predstavljene zanimive in nevsakdanje posameznice, ki niso znane širši javnosti, kot sta prva egipčanska kraljica Hačepsut in dramatičarka Lorraine Hansberry.

To so lično ilustrirane in prikupno spisane zbirke zgodbic o ženskah, ki so se v zgodovino zapisale, ker so hodile po poti, ki ni bila vedno družbeno sprejemljiva.

Nekaj podobnega temu, česar se je pri nas s Pogumnimi puncami lotila Nika Kovač, le da meri bolj na odrasle bralke, imajo Srbi – nosi naslov Kakva ženska! (Kakšna ženska!) in je projekt, pri katerem sta sodelovali sociologinja Jelena Mitrović in ilustratorka Sonja Bajić. Najprej sta, ravno po zgledu bloga Revolucionarke, zasnovali spletno stran, na kateri sta vsak teden objavili zgodbo ene močne ženske iz srbske zgodovine s pripadajočo ilustracijo. Vendar se jima je drugače kot Marii Popovi in Lisi Congdon zdelo premalo, da bi zadeva ostala samo na spletu, zato sta ilustracije in fotografije zbrali v knjigi Kakva ženska! Priče o ženama koje su bile progresivne kada to nije bilo moderno (Kakšna ženska! Zgodbe o ženskah, ki so bile napredne, ko to ni bilo v modi). Njun projekt se od tujih knjig s podobno rdečo nitjo, ki so (razen knjige Chelsea Clinton) predstavile ženske različnih narodnosti, razlikuje po tem, da sta se osredotočili izključno na srbske ženske. Tudi v knjigi Nike Kovač – razen nekaterih tujih imen, kot so Emmeline Pankhurst, Rosa Parks in Virginia Woolf – prevladujejo Slovenke, med njimi je avtorica omenila nekaj takih, za katere bo marsikdo slišal prvič, na primer medicinsko sestro Angelo Boškin, socialno delavko Ireno Sendler, pesnico Kristino Šuler ali hotelirko Julo Molnar. Ta osredotočenost na domovino se zdi avtorici Niki Kovač glavni adut knjige, ki jo loči od drugih knjig s podobno tematiko. »Pogumne punce je prva knjiga, v katero so uvrščene tudi osebe, ki so živele na ozemlju današnje Slovenije. V njej beremo o ženskah, ki so živele v različnih socialnih, zgodovinskih in zemljepisnih razmerah in v katerih so se morale prebijati mimo različnih ovir, kar je segalo od boja proti segregaciji in za volilno pravico do preseganja tradicionalnih družbenih pričakovanj. Iz zgodb o njihovem življenju laže vidimo, kje smo, to pa nas ozavešča, da se je treba spoprijeti z neenakostjo in nepravičnostjo. Poleg tega tovrstne knjige navadno utrjujejo stereotipne spolne vloge in Pogumne punce so droben poskus, da se ta vzorec prekine.«

Uporniški duh za vsako ceno?

Morda pa težava pri vseh teh knjigah o izjemnih ženskah niti ni to, da jih je toliko, ampak da so si njihovi naslovi tako podobni? Prvo, kar opazimo, je poudarek na uporniških, porednih, »badass«, drznih puncah – toda ali so res vse, ki so vključene v te knjige, kljubovale sistemu? V življenjepisu nevropsihologinje Brende Milner ali pisateljic Beatrix Potter in Agathe Christie, ki so vse uvrščene v knjigo Zgodbe za lahko noč za uporniške punce 2, ni nič posebno uporniškega – gre samo za ženske, ki so se ukvarjale s tem, kar jih je veselilo, bile v tem dobre in imele srečo, da jih je okolica za njihov trud nagradila. V Porednih puncah skozi zgodovino so dejansko predstavljene ženske, ki jih je družba dojemala kot »poredne« tudi zaradi bolj liberalne seksualnosti, kot so na primer Mae West, Anais Nin in Tallulah Bankhead – tega področja se Uporniške punce, ker gre pač za knjigo, v izhodišču namenjeno otrokom, seveda ne dotikajo. Naslov Pogumne punce (in podnaslova Fearless Pioneers/Athletes, Neustrašne pionirke/športnice v tujih izdajah) je v tem smislu boljši in manj izključujoč, čeprav se ob pridevniku ’pogumne’ vprašamo, ali nemara nekatere od žensk, predstavljenih v knjigi, niso bile pogumne po naravi, ampak pri tem, kar so počele, preprosto niso imele izbire ... vendar Nika Kovač pravi, da osebnostne lastnosti niso nekaj naravnega in prirojenega. »Pogum žensk, ki so opisane v knjigi, je posledica okoliščin in situacij, v katerih so se znašle. Predvsem pa ni nekaj individualnega: vse, kar so dosegle, so dosegle v sodelovanju z drugimi ljudmi.«

Nika Kovač: Pogumne punce (v knjigo so uvrščene tudi ženske, ki so delovale na ozemlju današnje Slovenije).

Nika Kovač: Pogumne punce (v knjigo so uvrščene tudi ženske, ki so delovale na ozemlju današnje Slovenije).

Kljub podobnemu konceptu knjige o uporniških, pogumnih ženskah navsezadnje nosijo pomembno sporočilo. Ženske ideje in dejanja so lahko že v preteklosti spreminjali svet, in če se bomo še naprej neustrašno borile za svoje pravice in ne bomo pustile, da nam vzamejo tisto, kar smo si tako težko prigarale, bodo to lahko počeli še naprej. Zato moramo ženske tudi danes – in to že od mladih nog – razmišljati, kaj vse lahko storimo, da bomo družbo premaknile naprej ali vsaj preprečile, da bi se ponovno pomaknila nazaj. Močne ženske vzornice z različnih področij, tudi takih, za katera morda sploh nismo pomislile, da na njih lahko delujemo, nam zato pridejo še kako prav. Stvar posamezne bralke, mlade ali stare, pa je, da si izbere, v kakšni obliki bi rada o teh dekletih brala – je bolj za didaktično ali resno branje, ji več pomenijo ilustracije in oblikovna plat knjige ali besedilo samo? No, ne glede na to, katero knjigo si izbere – vsaj ena od ženskih zgodb v njej jo bo gotovo navdihnila. In to je tisto, kar šteje. 

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.