Bernard Nežmah

Bernard Nežmah

28. 12. 2018  |  Mladina 52  |  Pamflet

Cesarsko mesto

Prevare volilne kampanje in zakonov

Po slavnostnem sklicu novega mestnega sveta v Ljubljani se je županski kandidat Tomaž Ogrin »Zeleni« skupaj z nosilcem liste »Davkoplačevalci se ne damo« Vilijem Kovačičem pritožil zoper nepošteno kampanjo, v kateri je prejšnji in sedanji župan zlorabil proračun v svojo korist. Pritožnika sta k pritožbi priložila kopije glasila »Ljubljana« iz zadnjih dveh mesecev pred volitvami. Mestni list je namreč meščane informiral zgolj o gradbenih novostih, ki jih je prikazoval kot hvalnico županu Zoranu Jankoviću. Tako se bohotijo podobe prenovljenega križišča v Polju, novih teniških igrišč na Viču, obnovljene dvorane Kodeljevo pa cele strani seznamov šol, v katerih so posodobili kuhinjo, drugod telovadnico, spet nekje postavili prizidek, potem drugod položili izolacijo … Predsednik Računskega sodišča Tomaž Vesel tak princip v svojih nastopih jasno opredeljuje kot neupravičeno porabo javnih sredstev.

Toda »Ljubljana« je pod Jankovićevo roko zlorabljala nalogo informiranja občanov. V mestu se namreč dogaja gradnja kanalizacijskega kanala, ki ogroža pitno vodo vseh meščanov. In županski kandidat Ogrin je v poglobljenih prikazih opozarjal na usodne nevarnosti uničenja osrednjega vodnega vira. Ali ni to informacija, pomembna za meščane? Informirati pač ne pomeni pisanje enosmernih hvalnic. Pred stoletji so žanru, ki ga goji glasilo »Ljubljana«, rekli hagiografija svetnikov, v kateri so z izbranimi besedami slikali življenjepise svetih mož. Moderni pojem informirati pa obsega tudi poročila o konfliktih in polemikah o javnih zadevah. Dogodek v Ljubljani ni le asfaltiranje pločnika, temveč tudi preskrba z vodo. Nekoč je bilo glavno mesto Slovencev na Dunaju, ki si je v prvi polovici devetnajstega stoletja z divjo industrializacijo pogubil mestne vodnjake. Zato je bila cena uničenja kolosalna - primorani so bili zgraditi 95 km dolg vodovod, ki je v mesto pripeljal vodo izpod Alp.

Točno na to nevarnost opozarja Tomaž Ogrin. A o tem ni poročalo mestno glasilo; to ni informacija, pomembna za Ljubljančane, medtem ko se na naslovnici septembrske »Ljubljane« bohoti Zoran Janković, ki z rumeno rutko okoli vratu sedi med začudenimi šolarčki. Kaj je tu informacija? Da je petinšestdesetletni župan začel hoditi v prvi razred?????

Kandidati z muko pridobijo sredstva za volilno kampanjo, kar dokazuje le peščica plakatov, ki so si jih lahko privoščili Nejankovići. Župan Janković pa ni le prelepil mesta s svojimi panoji, ampak je za svojo zmago pokuril še mestni denar v podobi mestnega glasila, ki o alternativnih idejah ter polemikah sploh ne poroča!

Eklatantno nepoštena kampanja, ki kliče k razveljavitvi volitev, pa naj se sliši to še tako vratolomno.

Toda v mestnem glasilu smo lahko prebrali tudi podatek, »da je županova ekipa v letošnjem letu namenila za investicijee v šole in vrtce prek 47 milijonov, kar je desetkrat več, kot daje država za celotno območje Slovenije.«

Stavek, ob katerem bi moral prebledeti premier Marjan Šarec. Mesto s 300 tisoč prebivalci daje za šole in vrtce 47 milijonov, vlada Slovenije pa za področja, ki jih naseljuje 1,7 milijona državljanov, nameni pičlih 5 milijonov. Razmerje je torej 60 proti 1!!!!!!!!!!!

Ob takem podatku bi pričakovali izredno sejo vlade, ki bi izvedla primerjalno študijo pavperizacije države v primerjavi z glavnim mestom. Ljubljana namreč s svojo ošabno premožnostjo postaja starodavni Babilon. Dobesedno, v decembrski številki njenega mestnega glasila informirajo bralce, da bo 18. januarja 2019 mesto pobelil sneg. Ne, to ni vremenska napoved, ampak napoved, da bodo na ta dan konvoji kamionov iz Planice pripeljali sneg v glavno mesto, kjer ga bodo raztrosili po Stritarjevi ulici, Prešernovem trgu in Tromostovju v zabavo tekmovanja sprinterjev na smučeh. - ??????????

Ali župan vodi mesto ali zabaviščni park? Predvsem pa je Ljubljana edino mesto na Slovenskem, ki je tako polno z denarjem, da si za veselico navozi sneg izpod Alp.

Kako da se Ljubljana tako koplje v denarju? Z vlado ima pogodbo, s katero dobiva več denarja od najbolj nerazvitih pokrajin. Te dni je prišla vest, da ji bo vlada izplačala še 28 milijonov, ker je mesto od države v letih 2014/5 prejelo premalo denarja.

A zakaj še dodatna sredstva? Država plačuje Ljubljani pomoč, ker slednja gosti glavno mesto. To pravi zakon o glavnem mestu iz l. 2004, ki so ga z novelami iz let 2009 in 2017 oplemenitili s kolosalnimi denarji države za pomoč Ljubljani. A zakaj sploh imamo ta zakon? Madžarska in še številne druge države ga ne poznajo. Tudi Ljubljana je povsem spodobno funkcionirala kot prestolnica med letoma 1991 in 2004.

Velja si pogledati parlamentarne razprave ob sprejemanju zakona. Poslanci SNS in SDS so bili kritični, da bo šlo za bogatenje Ljubljane na račun pokrajin. Zagovorniki - poslanci LDS in SD - pa so zakon opravičevali s tem, da bo država financirala le nekaj konkretnih projektov: kot je izgradnja garažne hiše za potrebe državnih organov, posebne ureditve mirujočega prometa - začasno, v času prireditev, ali trajno, če je to v interesu države, izgradnjo tujejezičnih vzgojno varstvenih in izobraževalnih ustanov, postavitev ali odstranitev avtobusnih postajališč - preusmeritev mestnega javnega prometa - začasno ali trajno, posebno urejanje zelenih in drugih javnih površin za pešce, drugačno ureditev odvoza odpadkov, itd. Od enkratne ideje plačila nekaj projektov se je zakon prelevil v vsakoletni več desetmilijonski vseslovenski davek za Ljubljano!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!

Šarčeva vlada, ki vodi politiko enakomernega razvoja države, bo kajpak zakon po hitrem postopku odpravila.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.