Marcel Štefančič jr.

4. 1. 2019  |  Mladina 1  |  Kultura  |  Film

Vladar Pariza

L’Empereur de Paris, 2018, Jean-François Richet

za

Vidocq.

Hočete videti Napoleonov Pariz? Postrevolucijski Pariz z začetka 19. stoletja? Tu ga imate, na dlani, brezhibnega in originalnega, realističnega in vrtoglavega, mesenega in kaotičnega (Slavolok zmage šele gradijo), toda Vladar Pariza ni Napoleon, temveč Eugène-François Vidocq (Vincent Cassel), legendarni bandit, karizmatični marginalec, pustolovski antijunak (samo v času Napoleona je iz ječe pobegnil 27-krat!), ki se – v zameno za trajno svobodo – prelevi v policijskega agenta.

Ker je banditski insajder, ker torej pariško podzemlje pozna kot svoj žep, postane strah in trepet podzemlja, a tudi finančnih in političnih elit, ki ljudstvo – spodnje sloje, družbeno dno, des bas-fonds, dejansko vsebino tega podzemlja! – tako prezirajo, da ga prepustijo trikom, nasilju in krutosti tega, ki ga najbolje pozna. Z ljudstvom bo najlažje obračunal ta, ki ga žene ista reč kot ljudstvo – maščevanje. Med elitami in ljudstvom je tak prepad kot med Macronom in rumenimi jopiči, zato lahko Vladarja Pariza razumete tudi kot kostumsko vajo za dneve jeze, ki jih spremljamo v Franciji.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.