Grega Repovž

Grega Repovž

25. 1. 2019  |  Mladina 4  |  Uvodnik

Ta nori ples

Po vsakih volitvah pride trenutek, ko začnejo politični komentatorji ugotavljati, da se je Janezu Janši politični koncept izpel. Pa da imajo volivci tega dovolj. Pa da se tudi v njegovi stranki sprašujejo, ali ni morda čas, da vodenje stranke prevzame kdo drug. Še njegovi dvomijo o njem, torej bo nekaj na tem. To traja kakšen mesec in vedno se tudi zgodi, da kakšen mlad poslanec SDS ali njihov lokalni veljak te besede vzame resno. Jih ponotranji in javno reče, da je čas, da kdo drug prevzame stranko. Medijem je to seveda še ena potrditev, da se je v SDS začelo nekaj dogajati.

Vse to seveda spada le med pobožne želje. Nikoli se še ni uresničilo. Vedno se izkaže, da so stvari bolj banalne. Janša se namreč po volitvah rad malce umakne. Vedno. Zelo verjetno v tople kraje. Na skrivaj, da ga ne bi videli volivci, ki so prepričani o njegovi skromnosti in askezi, po navadi igra golf. Uživa na soncu. Posveča se otrokom. Pač uživa. Po navadi v krajih, ki jih večina Slovencev ne zna pokazati na zemljevidu – so pa lepi. To počne že veliko let, veliko mandatov, veliko porazov, če hočete.

Seveda pa ima zadeva tudi stranske učinke. Janša lahko na primer v tem »medobdobju« brez truda preveri, koliko so vredni njegovi zavezniki. Lahko brez truda na primer ugotovi, koliko časa bodo pa tokrat potrebovali Rupel & Jambrek idr., da se bodo začeli ozirati za novim šefom (pri čemer večina izmed naštetih vidi v tej vlogi kar sebe). Zanje pač ni hujšega kot odsotni gospodar, vedno izgubijo kompas. In brez truda si Janša tudi v miru ogleda, kam bo tokrat poneslo aktualne predsednike strank pomladi, karkoli to že je leta 2019. In prav tako v miru in na toplem opazuje, kateri strankarski kader bo prehitro skočil. Da vidi, kdo je zvest in kdo ne. In res, vedno kdo skoči – kot smo zapisali, odsotnost gospodarja je muka. Najhujša. Zato se vedno najde kakšen Čuš, ki prehitro skoči.

A kot smo rekli: Janša si predvsem vzame počitnice.

Da ne bo nesporazuma. Marsikdo bi ob tem že pisal, kako izjemen taktik je. Ne, Janez Janša o politični taktiki nima pojma – drugače ne bi bil hkrati najbolj osamljen politik, s katerim skoraj nihče noče sodelovati. Vsi se ga izogibajo.

Temu zatišju vedno sledi naslednji cikel. In ta pride kot meglica. Čisto nežna in nevidna. Nihče ne ve, da se je nori ples že začel, dokler ni prepozno. Začne se z nekim nastopom, govorom, objavo na Facebooku. Verniki seveda uživajo v vsaki njegovi besedi, pogrešali so ga. Drugim se zdi, da spet piše traparije. In za razumnega človeka so to, kar piše, res čudne stvari. Vsakič so bolj čudne, le da nas po tridesetih letih njegovega teroriziranja politike, družbe in države prav nič več ne preseneti. A natančen vpogled v zapis, ki ga je objavil tokrat, že razkriva strategijo predvolilnega napada na njegovega glavnega političnega nasprotnika – torej prvega na vseh lestvicah priljubljenosti in premiera Marjana Šarca. Ne pozabimo, začelo se je predvolilno obdobje, maja bodo evropske volitve. In Janša volilno kampanjo vedno začne zgodaj. Njegov zadnji spis zelo jasno kaže strategijo: v tem obdobju mora Šarca in vlado pokazati kot elito. To je zelo jasen načrt. A kako storiti, da bodo ljudje ljudskega Šarca prepoznali kot elito? No, Janša ve, da se mu ni treba lotiti Šarca samega – tako kot se ni lotil Cerarja. Pač, vlada mora izpasti kot elita. Kot ljudje, ki uporabljajo šoferje, da razvažajo njihove otroke, ali še huje: zgolj njihove glasbene inštrumente. V tem je res spreten. Saj je zgolj vozil inštrumente, je rekel Židan o ministru za kulturo. Kako se je ujel v zanko! Ker ljudem je to še huje, kot če bi vozil otroke – a Židan tega sploh ne uvidi. To je za ljudi vse skupaj zunaj dosega in razuma. Razumeli bi, če bi peljal otroka. A da šofer vozi naokoli inštrumente? Prihaja že naslednja zgodba – o ministru, ki je dal seliti pisarne, ker je iz drugega nadstropja razgled boljši. In se je zato moralo preseliti 50 ljudi. To so zgodbe, ki ljudem dvignejo najprej obrvi, potem pa pokrovke.

Seveda je to čistunstvo. Ampak deluje. Vedno znova.

Enako velja za ustavno obtožbo zoper Šarca, ker da vlada ni uresničila ustavne odločbe glede financiranja zasebnega šolstva. Že Janša ni izvršil kopice odločb ustavnega sodišča, zato je zadeva na prvi pogled absurdna. A poglejmo zadevo malce bolj od blizu. O katerem zasebnem šolstvu govorimo? O cerkvenem. Kaj je torej namen Janše? Pač odvzeti Šarcu avro človeka, ki lahko poje partizanske pesmi in tudi bere berilo pri maši. To je velik Šarčev adut. Sprava v enem človeku, to je ljudem všeč. Pa še res je. In Janša z ustavno odločbo hoče predvsem pokazati, da Šarec to ni. Da je pač v resnici elita, prvorazreden, novi človek starih sil. Seveda je to neumnost – a pri Janši nikoli ne gre za resnico in dejstva.

Janša meče bombice. Eno za drugo. Eno tja, eno sem. Tako je že 25 let. In kar je najhuje: veliko stvari drži. Nekatere ja, druge ne. Veliko stvari drži, ker se veliko politikom pač malo zavrti, ko dobijo šoferja in stopijo na mehke preproge. Janša lahko samo čaka, igra golf v toplih krajih, njegovi ljudje po ministrstvih pa zbirajo te drobtinice.

Šarca dejansko čaka prvi resni test. Kako ga bo preživel, bomo videli maja. Na dan volitev. Volilna kampanja se je pa že začela.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.