Taksi bluz
Taksi bluz, 2019, Miroslav Stamatov
Otroci gledajo.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Otroci gledajo.
Marko (Andrija Milošević) je nesojeni beograjski scenarist in taksist, ki še vedno bere stripe – brez Zagorja, nepremagljivega junaka Bonellijevih stripov, ne more. “Zakaj še vedno bereš Zagorja,” ga vpraša osemletni fantič (Todor Jovanović), ki pobegne iz sirotišnice in se ponoči infiltrira v njegov taksi: “Še jaz sem ga prerasel!” “Kaj pa manjka Zagorju,” vpraša Marko. “Ženska,” odvrne mali. Še celo otroci vedo, kaj manjka Marku.
In Taksi bluz je film o idiotski noči, v kateri se vse spremeni, saj v Markov taksi prisedajo liki, ki izgledajo kot komične, groteskne verzije likov, na katere je v Scorsesejevem Taksistu naletel Travis Bickle – čudaki, pijanci, džankiji, maškare, orjaški transvestit (“Joj, kako bi ga pofafala Kusti!”) in igralka iz reklame za kondome, ki ravno rojeva. Taksist ni nikoli le taksist, tale taksi pa ni le taksi, temveč Srbija v malem – Srbija, ki išče očeta nacije in ki ne ve, ali bi stalno potovala le proti Vzhodu, da bi se pomlajevala in s tem dlje živela, ali pa bi stalno potovala le proti Zahodu, da bi bežala pred dnevi, ki prihajajo. Kot da bi hotel film reči: joj, Srbi, kaj delate – otroci gledajo!
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.