Bernard Nežmah

Bernard Nežmah

22. 2. 2019  |  Mladina 8  |  Pamflet

Farsa zgodovine

Za tančicami brezmejne popularnosti

Premieru Marjanu Šarcu se samo smeji. Iz ankete v anketo beremo, kako mu podpora nezadržno narašča. Še mesec nazaj so poročale, da je njegova LMŠ za odtenek prehitela SDS, zdaj pravijo, da bi njegova stranka dobila trikrat več glasov od zmagovalke zadnjih volitev. Kmalu bo zmanjkalo številk in podporo bodo začeli meriti v besedah – neskončna, brezmejna, epohalna.

Postal je lik junaka, ki iz svojih krogov preganja zlo. Padel je minister Marko Bandelli, ki je grozil županskemu kandidatu, za njim minister Dejan Prešiček, ki je trpinčil zaposlene, vmes je predan davkariji sekretar Peter Vilfan, ki se je izogibal davkom pri honorarjih za košarkarsko komentiranje, odstopil je njegov poslanec, ker je ukradel sendvič. Čistka slabih poteka po vsej koaliciji: od SAB, SD, Desusa do LMŠ, tako da je po logiki stvari zdaj na vrsti SMC. Ko je ukoril ministra Mira Cerarja, ml. z zgledom, da priznanja Venezuele ne bo, dokler on sam tako ne odloči, so mu mediji prinesli novo dnevno tarčo v podobi drugega ministra SMC Jureta Lebna, o katerem nam javna občila dnevno prinašajo e-poštne grehe v zloglasni maketi Drugega tira. Njegove glave predsednik vlade sicer ne zahteva, nasprotno, celo brani ga, saj mu zadošča, da je doslej precej popularni minister padel daleč pod njegove moralne standarde. Več ko je zla okoli njega, močneje zasije njegova veličina.

Na straneh časopisov se množijo komentarji, ki opevajo njegovo ljudsko retoriko in nadnaravne govorniške sposobnosti. Toda zadnjič je odšel na obisk, ki pa so ga mediji komajda oplazili. V ljubljanski mestni hiši se je srečal z županom Zoranom Jankovićem v tako prijateljskem vzdušju, da ga je slednji opisal kot prvo srečanje s premierom po osmih letih, ki je zares razumel tegobe in potrebe Ljubljane. Predsednik Šarec je svoj obisk utemeljil, češ, da je bil čas, da obišče tudi glavno mesto države!???? - Skoraj pol leta je dnevno v Ljubljani, zdaj pa je sklenil, da jo tudi obišče. Toda prvi mož državne administracije je na tiskovni konferenci razgrnil še svoj alternativni načrt, ko bo država padla v krizo in recesijo. Povedal je, da bo takrat zagnal stomilijonske ljubljanske projekte (železnica, avtobusna postaja …), ker da je nesprejemljivo, da banke sedijo na denarju. Kot brezvestne kokoši, namesto da bi denar plemenitile s posojili glavnemu mestu. In župan je kajpak dodal nadaljnje želje, da vlada pomaga pri gradnji študentskih domov, stanovanj za ostarele, mlade etc.

Te dni se je pojavila še ena osmrtnica za malimi kraji - v Obrežju so namreč ukinili bankomat. Vest, ki ima status vremenske napovedi, tam na Dolenjskem je danes padla toča. Tendenca ukinjanja bankomatov, pošt in šol po periferiji se odločno nadaljuje. Od premiera res ni pričakovati, da bo kot tolažnik tekal po vaseh in mestecih, pač pa vizionarsko državniško potezo. Kaj se zgodi s periferijo, ko ostane bogu za hrbtom? Prebivalstvo se seli v velika mesta, kjer so na vsakem koraku bankomati in druge ugodnosti družbenega življenja. In množice derejo v Ljubljano, kjer so službe in priložnosti za vsakim vogalom. In zdaj nastopi Šarčev cinizem, ko izreče namen državne podpore stanovanjski gradnji v prestolnici. Preprosto, njegova vlada ne poseže v proces izseljevanja s podeželja z nekaj beliči in sistemskimi ukrepi, temveč z vseslovenskim proračunom polni ljubljansko malho.

Tiskovna konferenca je bila tako komorna, da so novinarje omejili z dvema vprašanjema. Samo zavzdihnemo lahko ob ameriškem predsedniku Donaldu Trumpu, ki sprejema, da ga reporterji kar rešetajo z vprašanji. No, tudi Šarec je dočakal vprašanje. Nič v zvezi s sestankom, temveč o škandalu z Lebnovo maketo. Enako so tudi župana spraševali o združevanju Snage in Vodovoda. Nezamisljivo, dogodek in vsebina pogovorov medijev nista zanimala.

Pa je bilo v zraku vsekakor peklensko vprašanje. Janković s svojim štabom gradi zloglasni kanalizacijski vod prek osrednjega mestnega vodnjaka. Kar je po zakonih te države prepovedano, saj poseg ogroža pitno vodo za Ljubljančane. Stvar je tako resna, da je na nacionalki državni sekretar z ministrstva za okolje Aleš Prijon dejal, da bodo zahtevali revizijo celotnega postopka. Fatalna zadeva, ko vladna služba zahteva ustavitev del. A glej čudo – vprašanja o gradnji kanala CO ni bilo slišati. Gospod Šarec, ste se pogovarjali o tem z županom? Bo vlada zahtevala revizijo?

Namesto tega pa smo slišali župana Jankovića, ki je na vse pretege hvalil okoljskega ministra Lebna. So z afero makete Drugega tira zapečatili usta ministru? Je torej sanjsko popularni premier sklenil, da se v korist nekdanjega strankarskega šefa odpove vlogi varuha zakonitosti?

Šarčevo novo popularnost pa gre pogledati tudi skozi prizmo partijskega režima predsednika Tita. Dolgoletni vodja je gradil svojo priljubljenost na zadolževanju države. Materialni standard Jugoslovanov je bil odličen, sploh v primerjavi s socialističnimi brati Madžari. Toda že leto po smrti se je zgodil državni bankrot, ko vlada ni mogla več odplačevati obrokov posojil. O njem takrat mediji niso pisali, izvzemši novoreka – stabilizacija, ko so bile po trgovinah neskončne vrste za kavo, prašek, olje, bencin, praktično vse uvožene dobrine, ki jih praktično ni bilo, uvedli so prepoved potovanja v tujino v obliki plačila depozita za prestop meje. In zdaj presenečenje: za popularnim Titom je prišel razpad ekonomije, zgodila se je Venezuela, le da je bila Jugoslavija trdna diktatura, v kateri ni bilo dovoljenih množičnih protestov.

Šarčeva popularnost na račun prekomernih proračunskih izdatkov se dogaja kot farsa zgodovine. Le da je imel Tito srečo, da je umrl pred Ceausescujem.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.