Vesna Teržan

22. 2. 2019  |  Mladina 8  |  Kultura

Obrat v mišljenju

Predstavitev projekta, s katerim se študentje ALUO postavljajo po robu prevladujoči dogmi kapitala, na milanskem trienalu

Ekipa ALUO: študentje – Ajda Bertok, Žiga Hančič, Marko Ježek, Jernej Kapus, Julija Karas, Tamara Lašič Jurković, Ambrož Močnik, Valentina Repenšek, Gal Rančigaj, Mihaela Romanešen in Hana Železnik – in mentorji.

Ekipa ALUO: študentje – Ajda Bertok, Žiga Hančič, Marko Ježek, Jernej Kapus, Julija Karas, Tamara Lašič Jurković, Ambrož Močnik, Valentina Repenšek, Gal Rančigaj, Mihaela Romanešen in Hana Železnik – in mentorji.
© Lin Gerkman

Prvega marca se bodo v Milanu odprla vrata 22. mednarodnega trienala, na katerem bo predstavljen tudi slovenski projekt Misliti pogoje našega časa. Zasnovali so ga študentje ALUO na pobudo in pod mentorstvom docentke dr. Barbare Predan. Skupaj z mentorico so na izhodiščih letošnje teme trienala Broken Nature: Design Takes on Human Survival (Zlomljena narava: oblikovanje in človekovo preživetje) zasnovali idejni koncept, nato pa pod mentorstvom profesorjev (Jure Miklavc, Rok Kuhar, Primož Jeza in Lidija Pritržnik) izpeljali še materialno predstavitev zamisli.

Fotoaktivni tlakovci znižujejo raven onesnaženja zraka v mestu. V njih je titanov dioksid, ki spreminja dušikov oksid v netoksični nitrat NO3. Zasnovali so jih v podjetju Tlakovci Podlesnik.

Fotoaktivni tlakovci znižujejo raven onesnaženja zraka v mestu. V njih je titanov dioksid, ki spreminja dušikov oksid v netoksični nitrat NO3. Zasnovali so jih v podjetju Tlakovci Podlesnik.
© Arhiv Tlakovci Podlesnik

Študentski projekt kaže, da želi mlada generacija spremeniti prevladujočo paradigmo, ki vlada svetu in nas peha v katastrofo. Najprej so se mladi vprašali, kaj potrebujemo za osebno, družbeno in planetarno preživetje in kako povrniti naravi, kar ji je človeštvo stoletja jemalo. Ekološki vidik je bil zagotovo v središču raziskav med prodiranjem v to materijo. Vedo pa, da okoljske problematike ne moremo ločiti od ključnih problemov sedanje družbenoekonomske ureditve in da mora bitka za »boljši jutri« potekati hkrati na obeh frontah. Pri vsakem naslednjem koraku v raziskavi se je bolj in bolj potrjevalo, da je tisti, ki peha planet in človeštvo v pogubo, neoliberalni kapitalistični ustroj sodobne družbe. Zato so proučili drugačne načine razmišljanja, takšne, »ki zavračajo nesmiselne meje, ki jih je vzpostavil človek (na zemljevidih, v družbi, v glavah), saj so te le izraz človeške težnje po premoči, nadvladi. Ne glede na umetno vzpostavljene meje se posledice delovanja pod silo avtoritet kažejo na celotnem planetu Zemlja.« Vzgoja in izobrazba sta nas indoktrinirali, da se ne sprašujemo o sedanjih političnih in gospodarskih ureditvah in ne dvomimo o njihovi smiselnosti in verodostojnosti. »Smo del sistema, ki zahteva nenehno rast na planetu, a ta je končen in ne raste.« Vprašali so se, kako izstopiti iz tega sistema. Iskali so drugačne oblike delovanja družbe, tiste, ki bi vodile h gradnji participatornih solidarnostnih skupnosti. »Mi govorimo o družbi, ki empatije ne vidi kot šibkost, ampak kot moč pri celjenju zlomljene človeške narave in kot temelj za oblikovanje rešitev, ki nam bodo omogočile prihodnost,« so zapisali v uvodni študiji projekta. Kajti prepričani so, da je skrajni čas, da začnemo misliti razmere v naši dobi, da bomo ugotovili, kaj nas določa in kaj daje možnosti za preživetje in tudi za drugačno delovanje.

Darja Fišer in skupnost prostovoljcev so zasnovali projekt Zelemenjava – pri njem gre za pomoč pri pridelavi hrane, izmenjavi semen, pridelkov, znanja in tudi ohranitvi avtohtonih rastlin.

Darja Fišer in skupnost prostovoljcev so zasnovali projekt Zelemenjava – pri njem gre za pomoč pri pridelavi hrane, izmenjavi semen, pridelkov, znanja in tudi ohranitvi avtohtonih rastlin.
© Aleš Rosa

Njihovo razmišljanje, močno podkovano s teorijo in raziskavami, je tako zelo navdušilo organizatorje 22. mednarodnega trienala v Milanu, da so ga uvrstili med državne paviljone. Tako bo projekt razgrnjen v sami stavbi trienala v Palazzu dell’Arte (Palači umetnosti). ALUO se je prijavila v kategoriji izobraževalnih ustanov, vendar je bila prav tehtnost projekta razlog, da so ga uvrstili med državne paviljone. To je zagotovo velik uspeh naše akademije. K projektu sodi tudi zbornik besedil; med devetimi avtorji in avtoricami najdemo besedilo enega najvplivnejših sodobnih francoskih filozofov Alaina Badiouja.

Skupina Oloop – Tjaša Bavcon, Jasmina Ferček in Katja Kovič Burger – je v sodelovanju s Človekoljubnim dobrodelnim društvom UP Jesenice zasnovala projekt Razkrite roke, ki govori o solidarnosti v družbi in zagotavljanju možnosti za samorealizacijo ranljivim družbenim skupinam.

Skupina Oloop – Tjaša Bavcon, Jasmina Ferček in Katja Kovič Burger – je v sodelovanju s Človekoljubnim dobrodelnim društvom UP Jesenice zasnovala projekt Razkrite roke, ki govori o solidarnosti v družbi in zagotavljanju možnosti za samorealizacijo ranljivim družbenim skupinam.
© Fatima Galijašević in Aleksander Lilik

Projekt in razstava študentov ALUO bosta na trienalu predstavila razmišljanje in izdelke slovenskih oblikovalcev, ki temeljijo na logiki razvojno stabilne strategije. Njihov namen je, da kot bodoči snovalci oblikovalskih izdelkov izhajajo iz vrednot in odnosov naravnega sistema vseh sobivajočih na planetu. Odrekajo se načelu prevlade tehnologije nad naravo, nasprotno, na razstavi bodo predstavili primere, kjer je naravno delovanje osnovno gibalo oblikovanja. Njihova inovacija tiči v spremenjenem načinu, na katerega se lotevajo oblikovalskih nalog. Mislijo širše, v smislu obnovljivih procesov v oblikovanju, ki pripomorejo k vzpostavitvi izgubljenega ravnotežja na planetu. Potrebne so spremembe vrednotenja oblikovanja, da se ne bo več udobno razcvetalo znotraj kapitalistične proizvodnje, temelječe na potrošništvu. »Z nakazovanjem alternative ne razkrivamo le problematike obstoječih načinov oblikovanja, ampak ponujamo možnosti za njihovo pre-oblikovanje.«

Najemi panj, pravi Gorazd Trušnovec skupaj z društvom Urbani čebelar. Mestno čebelarstvo govori o neverjetni naravi in njeni sposobnosti prilagajanja na nove razmere.

Najemi panj, pravi Gorazd Trušnovec skupaj z društvom Urbani čebelar. Mestno čebelarstvo govori o neverjetni naravi in njeni sposobnosti prilagajanja na nove razmere.
© Luka Dakskobler

Milanski trienale ima dolgo tradicijo, prvega so priredili že leta 1923, vmes je malo zastal, a se leta 2016 ponovno vrnil med pomembne prireditve, ki svetu predstavijo dosežke v oblikovanju, arhitekturi, inženirstvu, tehnologiji in ustvarjalnosti sploh. Tako Milano letos spomladi ne bo le v znamenju tradicionalnega aprilskega salona pohištva, tedna arhitekture in tedna mode ter 500. obletnice smrti velikega Leonarda da Vincija, ampak tudi v znamenju trienala.

Razstava:
XXII Triennale di Milano, Broken Nature: Design Takes on Human Survival
Kje: Milano, Italija
Kdaj: do 1. 9. 2019

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.