Grega Repovž

Grega Repovž

1. 3. 2019  |  Mladina 9  |  Uvodnik

Spet olajšave bogatim

Leta 2006 je vlada Janeza Janše odpravila najvišjo, 50-odstotno dohodninsko stopnjo. Seveda, šlo je za spodbujanje najproduktivnejših, tehnične inteligence, ki bo sicer danes-jutri odšla iz države. A vlada je dejansko s to reformo razbremenila najbogatejše. Naslednjič smo to doživeli v času vlade Mira Cerarja, tudi slednji se je lotil razbremenjevanja »tistih, ki dosegajo višjo dodano vrednost«. In razbremenil predvsem najbogatejše. In enako bo storila vlada Marjana Šarca z napovedano davčno reformo. Argument, da to počnejo zaradi tehnične inteligence, inženirjev in tako dalje, je nesramen in ni vreden resne vlade. Ta vlada je v tem tednu naredila potezo, ki jo pomika na političnem parketu močno v desno, vprašljiva pa postaja koalicijska pogodba, ki smo jo doslej ocenjevali kot spodobno.

Napovedana davčna reforma dejansko pomeni izboljšanje položaja najpremožnejših in tistih z visokimi plačami. Samo premier Marjan Šarec bo imel zaradi tega na letni ravni višjo plačo za slabih tisoč evrov, ministri in poslanci pa le nekaj manj. Enako velja tudi za vse druge funkcionarje, v povprečju se jim plača na letni ravni dviguje za več kot 600 evrov neto.

Za to ni nobenega razloga. Od zadnje davčne reforme, ki je razbremenila tiste z visokimi plačami, je namreč minilo le dobri dve leti. In že takrat so najbolje plačani dobili največ izmed vseh kategorij prebivalstva. Spet bomo učinek prikazovali s plačo premiera, takrat Cerarja. S spremembo dohodninske lestvice se je Cerarjeva plača s 1. januarjem 2017 povišala za dobrih 2000 evrov neto na leto oziroma na 3475 evrov neto na mesec. Argument je bil enak kot zdaj: to počnemo zaradi »najproduktivnejših«.

Argument o inženirjih, ki bodo sicer odšli iz Slovenije, moramo zavrniti kot podlost oblasti, za zavajanje, s katero ta skrbi za svoj dohodninski razred, za družbeni razred, ki mu sama pripada. Pri čemer naj ponovimo, kar smo na tem mestu že zapisali: res je, višje plače so v Sloveniji bolj obdavčene, vendar pa na drugi strani premoženje ni resno obdavčeno. Pri čemer večina dohodkov najpremožnejših izhaja prav iz premoženja. Povprečne plače, ki jih dejansko prejemajo tisti, v imenu katerih se danes razbremenjujejo najbolje plačani, pa so že zdaj obdavčene podobno kot v večini primerljivih evropskih držav, manj pa kot na primer v Avstriji. Leta 2017 so po podatkih statističnega urada inženirji tehnično-tehnoloških strok v povprečju zaslužili 1858 evrov bruto. V Sloveniji inženirji gradbeništva z desetimi leti delovne dobe dobijo od 1200 do 1500 evrov neto, inženirji strojništva pa od 1400 do 1850 evrov neto. Najbolj pa bodo razbremenjene plače tistih, ki imajo plačo višjo od dveh povprečnih plač. Podatki, ki jih navaja naš novinar Borut Mekina na podlagi izračunov ministrstva za finance, povedo vse: Če bo Šarčeva reforma začela veljati, bodo tisti s povprečno plačo na boljšem za 144 evrov na leto, tisti, ki zaslužijo dve povprečni plači, pa ne bodo na boljšem za 288 evrov, ampak za kar 670 evrov. Zakaj je recimo treba razbremeniti peščico bogatih, ki zdaj v Sloveniji zaslužijo več kot 70 tisoč evrov in ki padejo v 50-odstotkovni dohodninski razred? To mejo ministrstvo za finance dviguje na 80 tisoč. Za primerjavo, v Avstriji so jo ohranili pri 60 tisoč evrih.

A to še ni vse. Vlada se je dejansko že odpovedala obremenitvi premoženja, tudi tokrat z argumentom, da nimajo zadovoljivih evidenc nepremičnin. No, v Nemčiji so na primer evidence popolne, razlog je preprost: kdor ne prijavi premoženja, ga čakajo drakonske kazni, ki pogosto dosežejo tudi polovico neprijavljenega premoženja. Nihče si ne upa ne prijavljati premoženja. Do izigravanja so neizprosni: kdor prekorači na primer dovoljenih 45 dni oddajanja stanovanja na internetnih platformah, mu grozi globa v višini 40.000 evrov. Bi si upali tvegati?

Da vlada Marjana Šarca kljub nasprotnim zagotovilom skrbi za udobno bivanje najpremožnejših, kaže ta reforma prav v dejstvu, da hkrati ne bodo izvedli obdavčitev nepremičnin. Pa to še ni vse: hkrati z davčno reformo bi država morala izpeljati tudi ukinitev oziroma preoblikovanje dodatnega zdravstvenega zavarovanja, iztrgati ta javni denar zasebnim zavarovalnicam in narediti progresivno lestvico, ki bi bogatejše bolj obremenila. Tudi temu so se izognili. Niso tudi naredili nobene progresivne lestvice za lastnike več nepremičnin – ker pač ne želijo obdavčiti najbogatejših, ki tako na nepremičninskem trgu plemenitijo svoj denar. Medtem ko v Berlinu razmišljajo o nacionalizaciji stanovanj tistih, ki so jih s špekulativnimi nameni kupovali, bodo pri nas stanovanja v primeru oddajanja sicer bolj obremenjena za pet odstotnih točk, a še vedno ne glede na število stanovanj. Pri čemer vse več špekulativno kupljenih stanovanj ostaja praznih, saj že sama rast cen – ki je posledica dejstva, da je premoženje, zlasti nepremičnine, res nizko obdavčeno in zato najboljša naložba – zagotavlja dovolj visoko donosnost.

Da gre za ohol in nesramen predlog v prid premožnih, ki bi ga morala vlada nemudoma umakniti, pa pokaže naslednja cvetka iz gradiva ministrstva za finance, s katero dokazujejo, kako bodo s hkratno razbremenitvijo regresa pomagali manj premožnim: »V primeru, da ima zaposleni minimalno plačo in bo prejel regres v višini povprečne plače, bo njegov regres višji za 190 evrov.« Kateri zaposleni v Sloveniji, ki dobiva minimalno plačo, pa dobi regres v višini povprečne plače?

Tega si resna vlada ne more privoščiti. Premier je ta teden zamenjal napačnega ministra.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.