Kultura / Homofobija, šovinizem in še anticepilstvo v SSKJ

Ko v Slovarju slovenskega knjižnega jezika poiščete pomene besede ’žegen’, v geselskem članku najdete tudi besedno zvezo ’blažev žegen’. Razlaga te se glasi: »Kar je neučinkovito: cepljenje je bilo blažev žegen.«

Z vidika prizadevanj za prepričevanje ljudi o koristnosti cepljenja in ohranjanja zadostne stopnje precepljenosti populacije je to vse prej kot primerna izbira.

»Vaš očitek je popolnoma utemeljen,« se strinja dr. Kozma Ahačič, predstojnik Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša pri ZRC SAZU. »Pri drugi izdaji SSKJ smo skušali vse tovrstne primere iz prve izdaje nadomestiti z ustreznejšimi, vendar nam je kak tovrstni primer enostavno ’ušel’.«

V prvi izdaji SSKJ, ki je v petih knjigah izhajala od leta 1970 do 1991, najdemo še številne druge razlage pomenov besed, ki so nezdružljive z današnjim razumevanjem družbe. Tako na primer besedo ’perverznež’ označi za nadpomenko besede ’homoseksualec’ in s tem nakazuje družbeno nesprejemljivost in izprijenost homoseksualnosti.

Tudi spolna diskriminacija prvi izdaji SSKJ ni tuja. Beseda ’gasilec’ je razložena takole: »Kdor se (poklicno) ukvarja z gašenjem ali je član gasilskega društva.« ’Gasilka’ pa je le »članica gasilskega društva«.

V prenovljeni drugi izdaji SSKJ, ki je izšla leta 2014, so te neprimerne razlage ustrezno spremenjene. Žal pa je na spletu, ki je postal slehernikovo najpomembnejše orodje za iskanje slovarskih definicij, najširše še vedno dostopna prva izdaja, z vsemi žaljivimi zapisi vred.

Treba se je zavedati, da je prva izdaja SSKJ začela nastajati v štiridesetih letih 20. stoletja, redakcija pa je potekala od šestdesetih let do konca osemdesetih let prejšnjega stoletja, opozarja dr. Nina Ledinek, vodja Leksikološke sekcije na Inštitutu Frana Ramovša. »Zato je bil pogled na marsikatero pojavnost in kontekst, v okviru katerega s(m)o o njej razmišljali, pogosto zelo drugačen, kot je danes.«

Kar se tiče označitve cepljenja za blažev žegen, priznava, da bi ga uporabniki lahko razumeli narobe. »Je pa to po mojem vedenju eden redkih zgledov v SSKJ v zvezi s cepljenjem, ki bi ga uporabniki lahko razumeli, kot da cepljenju ni naklonjen. Že v prvi izdaji slovarja je mogoče najti tudi celo vrsto cepljenju naklonjenih zgledov, npr. obvezno zaščitno cepljenje, preventivno cepljenje, cepljenje otrok proti davici, cepljenje je branílo zoper bolezen ipd.«