Nenaden odstop predsednice Društva slovenskih pisateljev

Aksinja Kermauner je odstopila le nekaj mesecev po začetku mandata

Aksinja Kermauner danes zapušča položaj predsednice Društva slovenskih pisateljev (DSP). Pisateljica odstopa od predsedstva le dobrih šest mesecev po izvolitvi na izrednih volitvah, ki so sledile predčasnemu odstopu nekdanjega predsednika DSP, pesnika in dramatika Iva Svetine. Svoje odločitve za odstop zaenkrat še ni pojasnila. O njenem odstopu naj bi več izvedeli v torek.

Poleg predsednice so z društvom prekinile sodelovanje tudi štiri administrativne in strokovne sodelavke. Svoje razloge so upravnemu odboru društva pojasnile v pismu, v katerem naj bi po pisanju Dela izpostavile tudi kolektivni mobing. Podpredsednica društva Gabriela Babnik se z njimi ne strinja. Povedala je, da ima društvo finančne težave, da pa bo upravni odbor kljub odhodu sodelavk in predsednice poskrbel za normalno delovanje društva.

Aksinja Kermauner je septembra lani položaj prevzela kot prva ženska predsednica društva po več kot petdesetih letih. V tistem času je zaključevala mandat podpredsednice Društva specialnih in rehabilitacijskih pedagogov. Na Zavodu za slepo in slabovidno mladino v Ljubljani poučuje slovenščino in likovni pouk, predava pa tudi na Pedagoški fakulteti Univerze na Primorskem.

Poleg predsednice so z društvom prekinile sodelovanje tudi štiri administrativne in strokovne sodelavke.

Aksinja Kermauner se zavzema za približevanje literature ljudem s posebnimi potrebami, s čimer se ukvarja že več kot tri desetletja – odkar je na Pedagoški fakulteti v Ljubljani doktorirala na oddelku za specialno in rehabilitacijsko pedagogiko. Med njenimi avtorskimi deli najdemo tudi literaturo na temo slepote in slabovidnosti, prvo slovensko taktilno slikanico Snežna roža za slepe in slabovidne otroke in multisenzorno slikanico Žiga špaget je za punce magnet, za katero je prejela nagrado desetnica za najboljšo otroško knjigo, in ki je namenjena tako slepim in slabovidnim, gluhim in naglušnim ter osebam z motnjami v duševnem razvoju.

Pisateljica tudi javno obsoja poskuse omejevanja svobodnega predpisovanja literature za domače branje v osnovnih in srednjih šolah:»Literarno delo drugače od učbenika sledi nepragmatičnemu diskurzu; razumeti ga je treba širše, v metaforično-simbolnem pomenu. Kako lahko starši šolajočih se otrok, ki navadno nimajo literarnokritiške izobrazbe, presodijo, da besedilo za njihove otroke ni primerno? Na kaj se opirajo? Le na vsebino? Na svoja moralna prepričanja? Kako daleč smo od cenzure? In če se vmeša še politika? Pranje možganov? Prihaja leto 1984?« 

Več o ozadju odstopa bomo poročali v petkovi številki Mladine.