Gregor Kocijančič

19. 4. 2019  |  Mladina 16  |  Kultura  |  Plošča

Warrego Valles: save as

2019, Kamizdat

+ + + + +

Na domačem polju futuristične klubske elektronike je klubsko dogajanje zaradi peščice didžejskih kolektivov, ki niso zazrti v preteklost, razmeroma pestro, v lokalni avtorski produkciji pa na tej sceni prevladuje diskografska suša. K sreči ni vse tako črno, k temu pa je največ pripomogel producentski dvojec Warrego Valles. Njegovi članici, Nina Hudej in Nina Kodrič, lokalno sceno napredno misleče klubske elektronike – poleg prirejanja rejvov, privabljanja neodkritih imen iz evropskega podtalja ter pogostega nastopanja z eklektičnimi didžejskimi seti – marljivo pestrita z avtorsko produkcijo, ki v dodelanosti eksponentno narašča.

Od izdaje prve dolgometražne plošče dvojca je minilo šele dobro leto, a producentki sta od takrat do zadnje podrobnosti izdelali svoj novi zvok, na katerega sta po letih osredotočanja na 4 x 4 beate presedlali na lanskem prvencu Botox. Ta je poleg neoprijemljivih rafalov IDM-glasbe ter eksperimentalnega elektra in techna že nakazovala njuno očitno spogledovanje s sodobnejšimi slogi plesne elektronike – od surovih grime dekonstrukcij do samosvojega footworka. Botox pa je kljub ambiciozni zasnovi in suvereni izvedbi včasih malo popustil – večinoma zaradi pretirane abstraktnosti in razdrobljenosti, na trenutke pa tudi zaradi vztrajne repetitivnosti. A članici dvojca sta v času med prvo in drugo ploščo vztrajno kopali po skritih kotičkih internetne bass glasbe, v setih navduševali z osupljivimi najdbami, vztrajno producirali, iskali odbite semple, se učili novih produkcijskih trikov: rezultat trdega dela je blago rečeno osupljiv.

Dvojec Warrego Valles je z drugo ploščo do potankosti izdelal edinstven in takoj prepoznaven zvok.

Dvojec Warrego Valles je z drugo ploščo do potankosti izdelal edinstven in takoj prepoznaven zvok.
© Luka Volk

Nova plošča je v primerjavi s prvencem – poleg očitnega tehničnega napredka – prepričljivejša zaradi ravno pravšnjega razmerja med plesnimi beati in eksperimentalnimi abstrakcijami: z neotipljivimi rafali digitalnih perkusij nikoli ne zabluzi čezmerno, hkrati pa nikdar ne dolgočasi z ukalupljenim ponavljanjem. Pozitivna razlika je tudi v vzpostavitvi kontrasta med hladnimi beati in melodičnimi elementi, ki sta se jim producentki na prejšnji plošči nekoliko izogibali. Težkokategornim beatom in brezkompromisnim rafalom nabrejkanih semplov tokrat laska čustvena melodika – od blaženih trance vzponov do nostalgičnih rave synthov. Močen atribut, ki je odločilno zaznamoval že Botox, je domiselna manipulacija vokalnih semplov, ki na plošči hkrati prevzemajo vlogo ritmičnega in melodičnega glasbila.

Edini očitek, ki ga lahko namenimo albumu save as, je vključitev dveh remiksov, ki sta postavljena ob bok izvirnim skladbam: ker gostujoča producenta ne ponudita dovolj samosvojih interpretacij izvirnikov, njuna remiksa delujeta kot nepotrebna podaljška izvirnega gradiva. Kljub temu je save as album, ki je že zdaj – zgodaj spomladi – eden nedvomnih vrhuncev med letošnjimi domačimi izdajami.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.