Ben se vrača

Ben Is Back, 2018, Peter Hedges

Rekvijem za sanje.

Saoirse Ronan v filmu Lady Bird ni vedela, koga naj izbere – Timotheeja Chalameta ali Lucasa Hedgesa? Kar je razumljivo – Chalamet in Hedges sta nova filmska mučenika. Chalamet bi lahko igral v Hedgesovih vlogah. Hedges bi lahko igral v Chalametovih vlogah. V filmu Boy Erased, ki bi ga pri nas lahko prevedli Izbrisani (pa ga k nam ni bilo), je igral geja (Chalamet ga je igral v filmu Pokliči me po svojem imenu), ki ga skušajo – s pomočjo nekakšne konverzijske terapije – “ozdraviti” homoseksualnosti, v filmu Ben se vrača pa igra Bena, džankija (Chalamet ga je igral v Lepem fantu), ki ga skušajo “ozdraviti” odvisnosti, zato tudi vsi njegovi domači prebledijo, ko se za božič – kot duh s hoodiejem! – prikaže doma. Le Holly (Julia Roberts), njegova mama, se ga razveseli. Njen novi – temnopolti – mož (Courtney B. Vance), s katerim ima dva mala otroka, in njena hči iz prvega zakona (Kathryn Newton) pa hočeta, da ga pošlje nazaj, v rehab, češ da so to že videli in da jih Ben le nateguje, emocionalno izsiljuje in žre. Holly hoče biti z njim, pa četudi le za božič, a tudi sama nima nobenih iluzij: vsa zdravila in svoj nakit takoj skrije.

Film sicer pokaže, kako hitro ljudje postanejo džankiji (od protibolečinskih tablet, ki jih je zdravnik predpisal Benu, do opioidnih drog je bil le korak), kako v njih vsi vidijo le teroriste, kako hitro se jim vsi odpovejo in kako hitro jih noče nihče več videti (tako kot mrličev ne), kako njihovi spodleteli poskusi rehabilitacije v očeh ljudi le potrdijo vse predsodke, kako njihova bolečina nima nobene družbene vrednosti in kakšno “kolateralno škodo” ustvarjajo, toda ko gledamo življenje te tipične urejene primestne družine, se zdi, da film – zelo emfatičen, prestrašen, zgrožen, napet, obupan – noče reči le, veste, džankiji uničujejo družine, ampak da ga mika, da bi mizo obrnil in – kljub svoji priliki o protibolečinskih tabletah kot viru vsega zla – siknil: džankiji že morda uničujejo družine, toda džankije ustvarjajo prav družine! Odvisnost od drog je nevarna, a nič bolj kot odvisnost od družine – “premalo” družine in že te lahko reši le mamino umetno dihanje. Ali pa mamin vzklik: “Pokaži mi, kje hočeš biti pokopan!?” (tudi Kinodvor)