Kultura / Dobri stari časi papirnatih dinozavrov
Literarne revije nekoč in danes

Revija Literatura je prejšnji mesec praznovala tridesetletnico. Na fotografiji nekaj njenih najožjih sodelavcev: od leve proti desni Maja Šučur, Urban Vovk, Andrej Blatnik, Veronika Šoster, Primož Čučnik, Gregor Podlogar, Andrej Hočevar in (spredaj) Ana Geršak.
© Arhiv LUD Literatura
Revija Literatura, eden osrednjih mesečnikov za književnost pri nas, je te dni praznovala 30-letnico, s tem pa se odpira prostor za pogled v zgodovino slovenskih literarnih revij in premislek o njihovi relevantnosti danes. Kadar se pogovarjamo o razliki med »nekoč« in »danes« na literarnem polju, seveda tudi pri literarnih revijah, se obdobja »nekoč« ljudje, ki so bili takrat na vrhuncu ustvarjalne moči, praviloma spominjajo s skoraj romantično nostalgijo. »Nekoč« so objave v literarnih revijah nekaj pomenile, omogočile so vzpon na literarni Parnas, honorarji so bili visoki, avtorji spoštovani (da ženske skoraj niso objavljale, se takrat ni zdelo sporno, časi so bili pač drugačni), kakovost besedil je bila višja, o njih se je več razpravljalo in tako dalje in tako dalje. »Danes« nihče več nima časa za branje, pisci so premalo plačani, bralci vse bolj brezvoljni, sicer pa je tako ali tako vse na spletu ...