Goran Kompoš  |  foto: Miha Fras

17. 5. 2019  |  Mladina 20  |  Kultura

Soočenje klavirja in kitare

Na FriFormi sta improvizacijske veščine preizkusila Kaja Draksler in Terrie Hessels

Čeprav sta se Drakslerjeva in Hessels na odru pojavila s svojima izbranima inštrumentoma, je bilo klasičnega zvoka kitare in klavirja slišati le za vzorec.

Čeprav sta se Drakslerjeva in Hessels na odru pojavila s svojima izbranima inštrumentoma, je bilo klasičnega zvoka kitare in klavirja slišati le za vzorec.

Koncertni cikel Džez pri koritu pod okriljem KUD Mreža je bil skoraj desetletje priljubljeno zbirališče ljubiteljev jazzovske in improvizirane glasbe. Njegova ekipa se je leta 2015 nato zaradi različnih okoliščin poslovila od stalnega prizorišča v klubu Menza pri koritu, cikel preimenovala v FriForma, svoj z (avdio)vizualnimi umetnostmi nadgrajeni program pa v obliki koncertov, performansov in umetniških rezidenc začela izvajati na številnih drugih prizoriščih. Da je ta tudi pod novim imenom ostala zvesta poslanstvu predstavljanja drznih (glasbenih) vsebin, je bilo jasno tudi minuli torek, ko je FriForma z dvojnim koncertom premierno gostovala v klubu Cankarjevega doma. Najprej je mednarodna zasedba Ahmed, sestavljena iz uveljavljenih posameznikov, z jazzovsko (de)konstrukcijo na novo osmišljala pomembne glasbene nauke ameriškega skladatelja in basista sudanskih korenin Ahmeda Abdula-Malika. Nato pa sta v prosto improviziranem setu moči združila še skladateljica in pianistka Kaja Draksler ter nizozemski kitarist Terrie Hessels, sicer soustanovitelj tudi pri nas zelo priljubljenih eklektičnih anarhopankerjev The Ex.

Na prvi pogled izrazno torej precej nezdružljiv duo, vsaj skozi prizmo zasedbe The Ex, ki se je širokemu občinstvu (tudi na naših odrih) prikupila predvsem z zanimivimi sodelovanji z afriškimi glasbeniki. Je pa Hessels zelo dejaven tudi v območju robnejših, svobodnjaških (ob) jazzovskih in improviziranih muzik, med drugim v zasedbah Lean Left in Offonoff, s katerima smo ga že videli tudi pri nas. Na drugi strani več kot trideset let mlajšo Drakslerjevo najpogosteje srečujemo v raznoterih mednarodnih in domačih navezah z jazzovskimi, impro in sodobnimi klasičnimi glasbeniki. Ampak to, da njune različne izkušnje (in leta) pri svobodnjaški glasbi pravzaprav niso pomembne, oziroma da prav ta njuna različna izhodišča lahko botrujejo še zanimivejšemu skupnemu muziciranju, je bilo povsem očitno tudi na njunem nastopu minulo sredo.

Čeprav sta se na odru pojavila s svojima izbranima inštrumentoma, je bilo klasičnega zvoka kitare in klavirja slišati le za vzorec. Hessels je po strunah svoje kitare, takrat ko z njo ni drsal po tleh in jo upogibal, raje potrkaval in godel z bobnarsko paličico in žlico, ali pa njen zvok dušil z ovijanjem v papir. Podobno potrkavajoče se je igre lotila Drakslerjeva, ki se je bolj kot tipkam posvetila notranjosti prepariranega klavirja ali pa šumenju s plastično folijo. V slogu izkušenih improvizatorjev sta se spuščala v spontan zvočni dialog, za najlepše trenutke pa poskrbela takrat, ko ni bilo več jasno, kje se začne zvok kitare, kje zvok klavirja in obratno.

Na nove nastope akterjev sredinega koncerta ne bo treba čakati dolgo. FriForma bo z novim avdiovizualnim dogodkom že konec maja gostovala v Kinu Šiška, Kajo Draksler pa bomo 20. junija z njenim mednarodnim oktetom slišali v okviru 60. Jazz festivala Ljubljana.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.