Marjan Horvat

19. 7. 2019  |  Mladina 29  |  Kultura

Kapitanka Carole Rackete kot sodobna Antigona

Zaradi te primerjave je Haris Pašović, direktor festivala Mittelfest, priklical nadse bes deželnih oblasti Furlanije - Julijske krajine

Uprizoritev Antigone grškega režiserja Konstantinosa Ntellasa v Čedadu.

Uprizoritev Antigone grškega režiserja Konstantinosa Ntellasa v Čedadu.

V deželi Furlaniji - Julijski krajini omenjanje kapitanke Carole Rackete očitno vsakomur prinaša neslutene težave. To je spoznal tudi Haris Pašović, direktor uglednega mednarodnega festivala Mittelfest, ki te dni poteka v Čedadu, ko je v pogovoru za videmski dnevnik Messaggero Veneto izpostavil Antigono kot najbolj feministično predstavo v letošnjem repertoarju festivala, mimogrede pa povlekel vzporednico med načelno držo glavne protagonistke Sofoklejeve tragedije in ravnanjem nemške kapitanke Racketove; ta je iz Sredozemskega morja rešila 40 migrantov in jih brez dovoljenja italijanskih oblasti, vedoč, kakšna kazen je zagrožena za to dejanje, prepeljala na otok Lampedusa.

Odzivi deželnih oblasti so bili burni, saj so v Pašovićevih besedah menda zaznali »politizacijo« festivala. Še istega dne je predsednik Furlanije - Julijske krajine Massimiliano Fedriga, zvest podpornik politike italijanskega notranjega ministra Mattea Salvinija, odpovedal svoj nastop na odprtju festivala v Čedadu, organizatorjem pa zagrozil z odtegnitvijo 700 tisoč evrov finančnih sredstev, kolikor jih dežela vsako leto namenja za delovanje festivala. Dejal je, da »politike ne smemo financirati z javnimi sredstvi«. V pogovoru za Messaggero Veneto je Pašovića pozval k odstopu z mesta direktorja festivala. »Če mislite, da lahko direktor Mittelfesta na takšen način porabi denar, plod znoja in truda Furlanov, se motite. Kar se mene tiče, bi ta gospod lahko, pravzaprav bi moral, zapustiti ta prostor ...«

Pašović seveda svojih besed ni obžaloval, še manj se je zanje opravičil, saj njegova naloga pač ni »doseganje soglasja, temveč kakovostno delo«. A vendar so ga, kot nam je priznal v kratkem pogovoru, burni odzivi predsednika dežele Furlanije - Julijske krajine in pozivi k odstopu neprijetno presenetili, šokirali pravzaprav. »Živel sem v socialistični Jugoslaviji, v enopartijskem sistemu torej, ostal med vojno v obleganem Sarajevu, mestu, ki je še vedno moj dom, kasneje potoval in delal v različnih evropskih državah in v ZDA, a nikjer in nikoli se ni zgodilo, da bi mi politik zapovedoval, kaj smem govoriti in česa ne smem,« pravi.

Fedrigov odziv zanj ni le poskus cenzure, temveč je cenzura. »Vnaša nelagodje v ljudi, v strahu za zaposlitev bodo odslej bolj previdni v svojih izjavah. Ogrožena je temeljna pravica do svobode govora,« pravi Pašović. In dodaja: »V tej deželi še vedno veljajo zakoni, tudi tisti, ki varujejo zaposlitve. Nenavadno je, da se lahko politik, četudi predsednik dežele ali vlade, dvigne nad zakone in kot nekakšen cesar odloča, kaj kdo sme in česa se.«

»Kar se mene tiče, bi ta gospod moral zapustiti ta prostor ...« - Massimiliano Fedriga, predsednik Furlanije - Julijske krajine Harisu Pašoviću, direktorju mednarodnega festivala Mittelfest v Čedadu

Haris Pašović je teden dni pred odprtjem letošnjega festivala na tiskovni konferenci poudaril, da je temeljno poslanstvo Mittelfesta, srednjeevropskega festivala proze, glasbe in plesa, ki je bil ustanovljen kmalu po padcu berlinskega zidu, povezovanje različnih kultur. Tudi zato je lani sprejel ponudbo za sodelovanje, saj se je zaradi svojih življenjskih izkušenj intimno in poklicno vedno zavzemal za vzpostavljanje mostov med različnimi ljudmi in kulturami; v obleganem Sarajevu tudi z ustanovitvijo Sarajevskega filmskega festivala in Mednarodnega gledališkega in filmskega festivala MESS ter drugimi projekti. Zato je na tiskovni konferenci izrazil skrb zaradi nakan nekaterih italijanskih politikov o postavitvi zidu med Italijo in Slovenijo. Zaradi te njegove izjave »se je že v vodilnih deželnih medijih odprla burna razprava o tem, ali imam pravico govoriti o tem ali ne«.

A ne nazadnje sta predsednik festivala Federico Rossi in deželni svetnik Gianni Torrenti lani, ob Pašovićevem prevzetju vodenja festivala, poudarjala večetnični kontekst kot pomembno dodano vrednost njegove festivalske vizije. Povedno pa je, da je Rossi sicer izrazil obžalovanje zaradi besed guvernerja Fedrige, vendar direktorja festivala in njegove pravice do svobode govora ni podprl tako, kot bi moral. Ustrezno se je pravzaprav odzval le sekretar deželne Demokratske stranke Christiano Shaurli. Fedrigov odziv je označil za »izdajo duha Mittelfesta« in kot »vdor politike v umetnost s ciljem podrejanja njenim smotrom«. Po njegovem so bili burni odzivi predsednika Fedrige očiten zgled, kako bo vladajoča politika v podobnih primerih ravnala v prihodnje.

Da so meje umetniške (in druge) svobode v današnji Italiji že zakoličene, so lani spoznali tudi organizatorji Barcolane. Tržaški politiki, naklonjeni Salvinijevi Ligi, so namreč na plakatu za tržaško regato, na katerega je njegova ustvarjalka Marina Abramović zapisala »Vsi smo v istem čolnu«, povsem prezrli njegovo socialno in okoljevarstveno sporočilo. V njihovih očeh se je s plakata svetila le beseda »čoln«; ladja z begunci.

Pašović ne slepomiši. Tej in podobnim ladjam poveljujejo sodobne Antigone, pravi. 

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.