Bernard Nežmah

6. 9. 2019  |  Mladina 36  |  Kultura  |  Knjiga

Ferdinand de Saussure: Splošno jezikoslovje

Studia humanitatis, Ljubljana, 2019, prevod: Saša Jerele, 28 €

+ + + + +

Knjiga, ki je izšla leta 1915, je čez desetletja postala temelj strukturalizma: v etnologiji je njene koncepte apliciral Levy-Strauss, v lingvistiki Hjelmslev, v psihoanalizi Lacan, v filozofiji Foucault, v semiologiji Barthes. Toda njen avtor je umrl že leta 1913 in tega dela ni nikoli napisal. Od kod je torej vzniknila ena najprodornejših teorij? – Izdala sta jo njegova kolega Bally in Sechehaye na podlagi zapisov njegovih slušateljev, h katerim sta dodala še zapiske iz avtorjevega arhiva ter potem vse skupaj rekonstruirala v nov tekst, za katerega sta v predgovoru prve izdaja zapisala, da bi de Saussure te objave nemara sploh ne dovolil. Njegova smrt je tako rešila veliko delo pred pozabo.

Če bi v enem stavku povzeli njegovo prelomno študijo, bi izbrali – besede pod besedami. A tu ne gre za vrtanje v globino k pristnim, prvotnim pomenom, temveč za jezik kot sistem razlik. Ko izberem neko besedo, sem izločil vse njene sinonime, skratka, smisel povedanega je v opustitvi tega, kar bi lahko izrekel, a nisem. In ko besede izrazim z nekim tipom stavka, sem enako zavrgel vse druge mogoče stavčne konstrukcije.

Splošno jezikoslovje je resda trd teoretični tekst, razdeljen v sto poglavij, toda njegovi koncepti so uporabno orodje tudi za analizo propagande, politične in trgovske, ki sugerira, da so znaki enosmiselni, da obstajajo kavzalne povezave med besedami in stvarmi, med besedami in dejanji. A jezikovni znak je po de Saussurju arbitraren.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.