Heni Erceg

Heni Erceg

13. 9. 2019  |  Mladina 37  |  Hrvaška

Orožje in oltar

Orožje in oltar, merska enota države, ki se utaplja v najrazličnejšem nasilju in korupciji, vse s pečatom vladajoče partije

Tiste sobote sta oba prišla v skupno pisarno avtokluba v Zagrebu, on šef, ona tajnica, da bi pripravljala njegovo knjigo Vpliv vere na šport. Kajti on je prizadeven in poleg tega še izobražen, zato kot po tekočem traku piše knjige s kleronacionalistično tematiko, saj želi bralcem čim bolj približati zaupanje v boga in vero v narod. Ko se je delovni čas iztekel, se je ona napotila proti izhodu, on pa je planil nanjo. In jo skušal posiliti.

»Napadel me je od zadaj, zgrabil me je okrog pasu, me pritisnil obse in mi z roko segel za nedrček. Roke mi je zvil za hrbet, da se nisem mogla niti premakniti. Prosila sem ga, naj neha, a me je zavrnil, češ da mu ne bom govorila, naj neha, in da bo delal, kar bo hotel,« je mučno izkušnjo pogumno opisala ta ženska, dejanje pa je policiji prijavila njena zdravnica. Policija je nasilneža kakopak nemudoma obvestila, naj se skrije, zato je pobegnil v Bosno in Hercegovino, kajti seveda ima, kakor vsak Hrvat, ki kaj pomeni, dvojno državljanstvo. Šele slabe tri tedne po prijavi so ga aretirali na meji z Bosno.

Tako se nadaljuje neprekinjeni niz kaznivih dejanj in to je le ena od kakih milijon obtožb zoper člane stranke na oblasti, kajti nasilnež, ki so ga spolnega plenilstva medtem obtožile še tri uslužbenke avtokluba, katerega nedotakljivi vladar je, je Damir Škaro, boksar in dobitnik olimpijske kolajne, torej močan človek, resda kreten, vendar tudi lastnik tistega, kar odpira vsa vrata, če ne zlepa, pa zgrda. Govorimo o članski izkaznici HDZ že od ustanovitve stranke, s katero si je zagotovil donosen sedež v parlamentu in »uspeh« v poslu, omogočila pa mu je tudi retardiran odnos do žensk, ki so zanj manjvredna bitja. Prav moč izkaznice kriminalne organizacije, utemeljene na hinavskem katolicizmu in primitivnem nacionalizmu, ga je spodbudila, da je takoj po obvestilu, ki ga je dobil s policije, žrtvi poslal grozilno sporočilo, kmalu zatem pa še odposlanca s ponudbo, vredno 80 tisoč evrov, za kolikor je presodil, da bi lahko veljal njen molk. Članska izkaznica stranke, ki Hrvaški vlada že 22 let, je temu tipu z roba zakona omogočila, da je na elitnih zagrebških lokacijah odpiral kavarnice in klube, v katerih se je »pral« mafijski denar, in da mestu Zagrebu dolguje dva milijona kun za najem enega samega prostora. Ta izkaznica partije, ustrojene kot mafijska hobotnica, mu je omogočila, da je leta in leta samovoljno vladal državnemu podjetju in bil v skladu s partijskim naukom prepričan, da so javne dobrine njegova zasebna last, kadar pa nasilni lopov, eden izmed številnih, ni napadal žensk ali prešteval sumljivo pridobljenega denarja, je blebetal o veri v boga, se slikal s križem na hrbtu in v objemu zagrebškega nadškofa.

Prostak, ki ima v miznem predalu pištolo, tako, za vsak primer, če bi se mu kaka ženska uprla, se rad druži s predsednico države, ta mu bo celo napisala predgovor za knjigo, s premierom pa igra nogomet. Na kratko, je član politične elite, človek v katerega življenju je članska izkaznica HDZ odločilen dejavnik. Na začetku opisani primer zato nazorno opozarja na vzroke, zaradi katerih je Hrvaška postala mračen kraj nasilja, kjer policija posiljevalca takoj obvesti o prijavi, ženske, ki jih zlorabljajo šefi ali možje, pa v strahu molčijo, kraj koruptivnih dejanj »domoljubja«, ki ne postanejo predmet sodne obravnave, kraj druženja vodilnih oblastnikov s kriminalci, posiljevalci ali vojnimi zločinci.

Pri tem prednjači zlasti predsednica države, ki je v svojih prostorih sprejemala tega uglednega boksarja, se družila s podobno nadutim bebcem, pobeglim predsednikom Nogometnega kluba Dinamo, obtoženim kopice kaznivih dejanj, na zabave vabila vojne zločince, obsoje ne hudih vojnih zločinov nad srbskimi civilisti. Zdaj, ko je zaradi strahopetnega napada na žensko v priporu še en ugleden desničar, je predsednica zgolj zamomljala, da obsoja vsakršno nasilje. In to le dan po tem, ko je na državni televiziji sama promovirala nasilje nad srbsko manjšino in divje tolkla s pestjo po mizi, grozeč Srbom, kjerkoli že so. Pesti kot sredstvo prepričevanja! In dosege cilja – spolnega ali političnega, vsekakor nasilniškega. Kakor posušen štrcelj, ki nadomešča zakrnele možgane. Zato je zgledna poosebitev stranke, združbe nasilnežev in odlagališča najrazličnejšega kriminala. Medsebojna podpora pripadnikov te politične kaste je tudi Škaru, neizmernemu domoljubu, ki nima niti dneva vojnega staža, omogočila udoben položaj, na katerem je počel, karkoli je hotel.

Šele zdaj, ko je pogumna ženska spregovorila in prijavila napad, se o tem tipu govori tako, kot bi se že od nekdaj moralo. Kot o objestnem primerku, tipičnem za totalitarno ureditev, ki spodbuja nasilje nad ženskami, pripadniki manjšin, nasprotniki. Zato Hrvaške države sploh ni, je samo HDZ, partija, ki vlada na vseh ravneh od države, pravosodja in policije prek občin in mest do avtoklubov in gledališč in je zato v resnici gojišče redko sodno preganjanega kriminala. Tista pištola v predalu predsednika avtokluba in njegov ukaz, da morajo vsi zaposleni vsakega osmega v mesecu iti k sveti maši – če tega niso storili, so bili kaznovani s plačilom tisoč kun – kažeta pravo podobo Hrvaške. Orožje in oltar, merska enota države, ki se utaplja v najrazličnejšem nasilju in korupciji, vse s pečatom vladajoče partije.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.