Goran Kompoš

27. 9. 2019  |  Mladina 39  |  Kultura  |  Plošča

Charli XCX: Charli

2019, Asylum / Atlantic

+ + + +

Charlotte Aitchison, bolj znano kot Charli XCX, je po izidu drugega albuma Sucker (2014) marsikdo napovedoval kot naslednjo veliko stvar v mainstreamu. Uporniški tinejdžerski pop z elementi (kvazi) punka in plesne razvratnosti je angleški glasbenici takrat odprl vrata do turnej s Katy Perry, Sio in Taylor Swift, s sporadičnimi hiti(či) pa se je priložnostno znašla tudi na opaznejših mestih na pop lestvicah. Veliko jih je pričakovalo, da se bo s tretjo dolgometražno ploščo dokončno povzpela v prvo kategorijo pop zvezdnic, toda kmalu se je izkazalo, da je za kaj takega preveč svojeglava.

Ni marala diktata založnikov, ki so jo poskušali ukalupiti v tipično podobo pop pevke. Nove komade je objavljala prek različnih spletnih platform in vmes na noge postavila celo svojo založbo Vroom Vroom in pri njej leta 2016 izdala istoimensko malo ploščo ter v sodelovanju s škotsko producentko Sophie in njenim somišljenikom A. G. Cookom predstavila svojo vizijo drznega elektronskega popa. Že takrat se je vzporedno ukvarjala tudi s tretjim albumom, ki pa se mu je, potem ko so ji ga pred dvema letoma ukradli hekerji in ga objavili na spletu, odločila odpovedati. Namesto tega je vmes objavila dva kritiško hvaljena mikstejpa, novega, s katerim je najprej nameravala zaključiti trilogijo, pa je zdaj nadgradila v tretjo dolgometražno ploščo Charli.

Charli je sicer vedno nekaj korakov pred aktualnimi smernicami, nova plošča pa jo predstavi v nekoliko konservativnejši različici

Charli je sicer vedno nekaj korakov pred aktualnimi smernicami, nova plošča pa jo predstavi v nekoliko konservativnejši različici
© Arhiv založbe

Ker je tudi na tej sodelovala z A. G. Cookom, sicer pobudnikom kolektiva ekscentričnih elektronskih vizionarjev PC Music, je nekakšno logično nadaljevanje obeh mikstejpov. V ospredju je ves čas eleganten in igriv elektronski pop, ki se močno spogleduje s čigumastim popom s konca devetdesetih let, na kar neposredno, s kolažem 90’s popkulturnih referenc, opozorita skladba in spot 1999. V tej se nostalgično spomni leta, v katerem je pri sedmih sanjarila, da bi postala nova članica skupine Spice Girls ali pa nova Britney Spears. Še več je na plošči Charlijinih zrelejših razmislekov o lastni glasbeni karieri, neprijaznem glasbenem biznisu, pop ustroju in ljubezenskih zvezah. Toda glavni adut ostaja glasba, sodoben, drzen pop, s katerim Charli že na prvi posluh izstopi iz vsakdanjega mainstreamovskega golaža. Cook, ki si je z inovativnim avanturizmom, zagledanim v najosladnejše pop trenutke in hkrati v avantovsko elektroniko, pridelal hvale glasbenih kritikov in radovednežev, je za Charli tako rekoč idealen glasbeni partner. Ve vse, kar je treba vedeti o dobrem popu, hkrati pa ga zna začiniti s potezami, zaradi katerih se zdi, da je Charli vedno nekaj korakov pred aktualnimi smernicami.

Sodeč po medlih odzivih fenov na oba predhodna mikstejpa je morda celo kakšen korak preveč naprej, zato jo nova plošča predstavi v nekoliko konservativnejši različici. V tekmi za eno letošnjih najodmevnejših plošč pa ji bo nedvomno v pomoč tudi kopica sodelovanj z zanimivimi (indie) pevci in pevkami.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.