Filmski festival o mestih, urbanosti in arhitekturi

Druga edicija festivala EDO, ki bo v Ljubljani potekal med 15. in 18. oktobrom, prinaša štiri tuje dokumentarne filme o mestih

Po uspešni lanski izvedbi se je kulturno društvo prostoRož, ki se ukvarja z raziskovanjem javnega prostora in njegovega pomena za lokalne prebivalce in družbo, odločilo za organizacijo druge edicije filmsko-urbanističnega festivala EDO, ki je ime dobil po slovenskem arhitektu in urbanistu Edvardu Ravnikarju – prijatelji so ga namreč klicali Edo. Organizatorji festivala so ime izbrali, ker Ravnikarjevo delo še vedno pomembno vpliva nanje kot arhitekte, sociologe in prebivalce Ljubljane. »Ne vemo, ali je bila Edvardova vizija mesta najboljša možna, vemo pa, da še vedno vpliva na nas. Zato festival, ki poskuša razumeti in kritično ovrednotiti različne vizije urbanega razvoja, nosi njegovo ime.«

Filmi, izbrani za drugo edicijo festivala EDO, razkrivajo štiri zgodbe, v katerih je neskladje med podobo, uporabo in politiko prostora posebej očitno. Čeprav se zdi, da so slovenska mesta daleč stran od mest, katerih zgodbe opisujejo letošnji filmi, si z njimi delijo enake urbane probleme in dileme. Ekipa prostoRoža je filme izbrala na podlagi tem, o katerih želi odpreti kritično debato. Tokrat so to množični turizem, načrtovanje javnega prostora, socialistične blokovske soseske in “pametna mesta”.

Projekcije na festivalu so brezplačne in se bodo vsak dan dogajale na različnih lokacijah, med katerimi sta letos tudi ladjica pod Prulskim mostom in pritličje blagovnice Metalka. Vsaki projekciji bo sledila debata z domačimi strokovnjaki, ki bodo globalne urbane izzive postavili v lokalni kontekst.

PROGRAM FESTIVALA

Torek, 15. 10. : Benetke kot turistična kulisa

Na letni ravni je razmerje med turisti in stalnimi prebivalci Benetk 25.000 proti 1. Kaj je od beneškega življenja sploh še ostalo in kdo so prebivalci, ki vztrajajo pri tem, da njihovo mesto ni le kulisa, se sprašuje dokumentarni film The Venice Syndrome. Projekcija bo potekala na turistični ladjici v Klubu rečnih kapitanov pod Prulskim mostom. Po projekciji bodo organizatorji o vplivu množičnega turizma v Ljubljani govorili s prostorskim sociologom Marjanom Hočevarjem.

Sreda, 16. 10. : Bloki kot realnost večine

Na drugi strani Evrope življenje prebivalcev že desetletja nemoteno poteka v blokovskih naseljih, ki v državah bivšega socialističnega bloka še vedno predstavljajo glavni vir stanovanj v urbanih naseljih. Poljski film Bloki skozi razlage stroke in osebne izkušnje dolgoletnih stanovalcev oriše vlogo modernističnih blokov od socializma do danes. Projekcija bo potekala v prostorih Četrtne skupnosti Posavje na Bratovševi ploščadi. Projekciji sledi pogovor z arhitektom Tomažem Vugo, ki je načrtoval eno največjih slovenskih blokovskih sosesk - Cankarjevo naselje v Novi Gorici.

Četrtek, 17.10. : Tehnologija kot rešitev

Kakšno bi lahko bilo idealno življenje v mestu, nam predstavi dokumentarec Experimental City. Mesto, ki bi moralo biti zgrajeno v 60-ih letih prejšnjega stoletja sredi Minnesote, je želelo s pomočjo znanosti in tehnologije rešiti večino težav urbanih naselij tistega časa. Kljub podpori je eksperimentalno mesto ostalo samo v načrtih. Projekcija bo potekala v v VR/AR LAB v Tehnološkem parku. Po projekciji sledi pogovor o novih tehnologijah in njihovem vplivu na zasnovo mest s kulturologinjo Niko Mahnič, ki raziskuje veliko podatkovje, tehnologije za nadzor prebivalstva in delovanje algoritmičnih sistemov.

Petek, 18.10. : Javni prostor kot eksperiment

Manjšo revolucijo v načrtovanju mest pa je 20 let kasneje povzročil urbanist in sociolog William H. Whyte, ko je predstavil izsledke raziskave o newyorških javnih prostorih. Njegova opažanja še vedno predstavljajo temeljno gradivo za vse, ki se ukvarjajo z javnim prostorom in z ljudmi, ki ga uporabljajo. Manj znano je, da je Whyte svoja opažanja zbral tudi v duhovitem in danes težko dostopnem dokumentarcu Social Life of Small Urban Spaces. Projekcija bo potekala v prostorih blagovnice Metalka. Po projekciji sledi pogovor z Rokom Žnidaršičem, ustanoviteljem biroja Medprostor, ki je sodeloval pri ureditvi številnih javnih prostorov v Ljubljani.