Spolne kvote tudi pri Borštnikovem prstanu

Nenapisano pravilo izmenjevanja moških in žensk pri podeljevanju najvišjega priznanja za igralske dosežke

Danes se s podelitvijo Borštnikovega prstana zaključuje letni praznik slovenskega gledališča. Najbolj prestižno priznanje na tem področju bo na slovesni podelitvi prejela igralka Marinka Štern, ikona Slovenskega mladinskega gledališča, v katerem je doslej odigrala že več kot 80 vlog. Kot je v obrazložitvi nagrade zapisala strokovna žirija, lavreatko odlikujejo "predanost, vrhunskost in unikatnost." Pri tem pa seveda niso omenili nepisanega, a ključnega kriterija, po katerih se Borštnikov prstan podeljuje že od samega začetka leta 1970 – spolnih kvot.

Borštnikov prstan z neformalnimi spolnimi kvotami že desetletja razbija enoumje slovenskega gledališča, v katerem so v skladu s predlogami naslovne vloge še vedno največkrat rezervirane za moške.

Že skoraj petdeset let se namreč iz leta v leto med dobitniki izmenjujejo moški in ženske; Marinka Štern je letos nasledila Janeza Škofa, pred katerim si je Borštnikov prstan nadela Saša Pavček, pred njo je nagrado prejel Dare Valič – in tako dalje. Zaporedje se je za kratek čas prekinilo le konec 80. let, ko se je med Lojzeta Rozmana in Borisa Kralja "prerinil" Danilo Benedičič. Borštnikov prstan tako z neformalnimi spolnimi kvotami že desetletja razbija enoumje slovenskega gledališča, v katerem so v skladu s predlogami naslovne vloge še vedno največkrat rezervirane za moške.

Zgolj želeli bi si lahko, da bi podobno progresivnost premogli tudi v literaturi, kjer je najbolj cenjeno priznanje, nagrada Kresnik, še zmeraj praviloma rezervirano za moške. Med 29 dosedanjimi nagrajenci je 26 pisateljev in vsega zgolj tri pisateljice.

iZGgc5GroaY