Antijunak našega časa

Propadle ameriške sanje Jaya Gatsbyja tudi na odrskih deskah v Ljubljani

Od izdaje romana Veliki Gatsby Francisa Scotta Fitzgeralda, ki ga pogosto označujejo za enega velikih ameriških romanov, bo kmalu minilo sto let, a zanimanje zanj ni nič manjše. Knjiga je še vedno na vrhu lestvic najbolj priljubljenih knjig vseh časov in na seznamih obveznega branja šolarjev po svetu. Toda če se pri nekaterih starejših delih lahko upravičeno vprašamo o njihovi aktualnosti za današnji čas, sploh v primeru, da so uvrščena v šolski kurikulum, pri Gatsbyju te dileme ni, kajti njegova zgodba je univerzalna: v pripovedi o ameriškem povzpetniku Jayu Gatsbyju, ki se dokoplje do bajnega bogastva in zaslovi z organizacijo zabav, da bi osvojil mladostno ljubezen, plehko lepotico Daisy Buchanan, vendar neslavno propade, je sicer zajeta esenca zlatih dvajsetih let prejšnjega stoletja v ZDA, a Gatsby je literarni lik za vse čase: po poreklu mali človek, ki je bolestno hlepel po uresničenju ameriškega sna; po denarju, moči, ugledu – da bi mu vse to nazadnje prineslo ljubezen.

Kako je videti New York z okolico v dvajsetih letih za nesramno bogate? Zabave v stanovanjih na Manhattnu in v slovitem hotelu Plaza, vožnja z avtomobili, ki so bili takrat vznemirljiva noviteta, po mestnih ulicah, šviganje taksijev gor in dol, utrip množic, kupovanje kozmetike, časopisov in ostalih drobnarij v hitro množečih se trgovinah ... liki v romanu so zdolgočaseni bogataši, željni nenehne zabave in vznemirjenja, med katerimi so se v dvajsetih letih začeli pojavljati takšni, ki so do bogastva morda prišli po sumljivih poteh (za ta čas je bil namreč zaradi prohibicije značilen vzpon kriminalnih dejavnosti, predvsem ilegalnega trgovanja z alkoholom). Mednje spada tudi Gatsby, ki postane tarča obrekovanj, ker nihče ne ve, od kod se je skrivnostni premožnež kar naenkrat vzel – a hkrati nihče noče zamuditi razsipnih celonočnih zabav, ki se odvijajo v njegovi vili na Long Islandu.

Kako je videti New York z okolico v dvajsetih letih za nesramno bogate? Zabave v stanovanjih na Manhattnu in v slovitem hotelu Plaza, vožnja z avtomobili, ki so bili takrat vznemirljiva noviteta, po mestnih ulicah, šviganje taksijev gor in dol, utrip množic, kupovanje kozmetike, časopisov in ostalih drobnarij v hitro množečih se trgovinah ...

Glavni junaki v romanu, poleg Gatsbyja in Daisy še Daisyjin mož Tom, Daisyjin bratranec Nick, ki zgodbo pripoveduje, in njena prijateljica Jordan Baker, so popolni predstavniki vase zaverovane visoke družbe, ki si je dandanes samo nadela novo preobleko. Da je pisal o njej, so Fitzgeraldu nekateri zamerili – kritik H. L. Mencken mu je očital, da se »ne zanima za garanje in trpljenje nižjih slojev, kar ga okupira, je karneval tistih, ki imajo preveč denarja za zapravljanje in preveč časa, zato lahko to nemoteno počnejo. Zanima ga njihovo idiotsko zasledovanje vznemirjenja, skoraj nezaslišana neumnost in trivialnost ... /.../ to so stvari, ki si zaslužijo prostor v njegovi beležki.« A Fitzgerald, ki je bil z ženo Zeldo v resnici del newyorške elite in je navdih za Gatsbyja dobil med obiskovanjem resničnih zabav, je pisal o tem, kar je najbolje poznal – in to je počel izvrstno. S slikanjem neznosnega ekscesa, blišča in razvrata je namreč pokazal na izpraznjenost te družbe in odsotnost vseh moralnih vrednot v njej.

A Gatsby ni postal takojšnja senzacija: pravzaprav se je na začetku prodajal slabo (Fitzgerald naj bi vsega skupaj zaslužil okoli 2000 dolarjev) in avtor je umrl v veri, da mu ni uspelo napisati romana, ki bi ga proslavil kot velikega pisatelja. Številčnejši odzivi in dobre kritike so se začeli vrstiti šele nekaj let po njegovi smrti, za kar je bil v veliki meri zaslužen Fitzgeraldov prijatelj, pisatelj in kritik Edmund Wilson. Do leta 1960 se je knjiga že prodajala v 50.000 izvodih letno, trenutno pa se jih na leto proda okoli 500.000, vsega skupaj pa je bilo do zdaj prodanih okoli 25 milijonov izvodov.

Do leta 1960 se je knjiga že prodajala v 50.000 izvodih letno, trenutno pa se jih na leto proda okoli 500.000, vsega skupaj pa je bilo do zdaj prodanih okoli 25 milijonov izvodov.

Veliki Gatsby je bil leta 2013 zadnjič adaptiran v film, ki ga je režiral Baz Luhrmann (recenzijo smo objavili tudi v Mladini), zdaj pa je SNG Opera in balet Ljubljana zgodbi o propadu ameriških sanj nadela še baletno preobleko. Pod koreografijo se podpisuje Leo Mujić, ki je v zadnjih letih ustvaril niz uspešnih pripovednih baletov, glasbeno podobo predstave pa navdihuje svetovljanska energija izjemnih ameriških skladateljskih imen: Philip Glass, Leonard Bernstein, George Gershwin, Louis Prima, Samuel Barber, Glenn Miller in George Whitefield Chadwick. Ob gledanju Luhrmannovega Gatsbyja s psihadeličnimi prizori razkošnih Gatsbyjevih zabav, ki privabljajo mase ljudi, smo vzdihovali in si želeli, da bi se vsaj enkrat v življenju znašli na eni, in tudi balet Veliki Gatsby je najmočnejši prav v skupinskih prizorih, ki izvrstno poustvarijo duh zlatih dvajsetih: charleston, paž pričeske, bleščice, barvite flapper obleke, zlati konfeti, ki letijo naokoli, roke in noge, ki švigajo v zrak .... spektakel, ki ga ljubitelji knjige in filma ne bi smeli zamuditi.

nMsacoc9DnQ

DATUMI PRIHODNJIH PREDSTAV

12. november 2019 19:30 SNG Opera in balet Ljubljana

14. november 2019 19:30 SNG Opera in balet Ljubljana

27. december 2019 19:00 SNG Opera in balet Ljubljana

28. december 2019 19:00 SNG Opera in balet Ljubljana

30. december 2019 19:00 SNG Opera in balet Ljubljana

4. januar 2020 18:00 SNG Opera in balet Ljubljana