Lara Paukovič

3. 12. 2019  |  Kultura

Kdaj si v odnosih heroj, kdaj pa se pustiš izkoriščati drugemu?

Predstava Uroša Kaurina in Vita Weisa Heroj 3.0 odpira vprašanje herojstva v medosebnih odnosih

V predstavi Heroj 3.0 Uroš Kaurin in Vito Weis brez besed, samo z gibi, prevprašujeta svoj odnos drug do drugega

V predstavi Heroj 3.0 Uroš Kaurin in Vito Weis brez besed, samo z gibi, prevprašujeta svoj odnos drug do drugega
© Saša Huzjak

Lansko leto sta mlada igralca Vito Weis in Uroš Kaurin za svojo predstavo Heroj 2.0 – Predstava vseh predstav prejela Borštnikovo nagrado za igro. A herojske sage še ni konec. Če sta se v projektu Heroj 1.0 ukvarjala s tem, kako biti heroj, superjunak v sodobnem času, v Heroju 2.0 pa s »herojem igralstva« (kaj naredi dobrega igralca? Kaj biti igralec sploh pomeni?), se zdaj obeta Heroj 3.0 – Več kot besede, v katerem bosta – tokrat brez besed, samo z gibi – prevpraševala svoj odnos drug do drugega. Ljubljanska premiera bo 5. decembra ob 20.00 v Plesnem teatru Ljubljana. »Predstava govori o prijateljstvu, bratski ljubezni, predanosti, obvezi, zavezi. Kako daleč si pripravljen iti v tem odnosu, koliko si se pripravljen podrediti, se predati, biti voden, ali pa biti tisti, ki vleče,« je za STA povedal Weis. Kdaj si v odnosih torej heroj, kdaj pa se pustiš izkoriščati drugemu?

Heroja sta bela, hetero-seksualna, cis-spolna, srednje-razredna, družinska moška. Eden je poročen, drugi ima nepremičnino. Publika je absolutno prepričana, da sta najboljša prijatelja tudi zasebno, ne samo na odru, ampak Vito in Uroš ne roštiljata skupaj, z družinami ne hodijo skupaj na morje, ne delita si jadrnice, ne dobivata se na basketu, poslušata različno glasbo, dobro, enkrat letno formalni piknik ali družinsko kosilo … In to je to. Pa vendar med njima visi nekaj, nekaj česar si ne upata priznati. Vsaj ne na glas.

Heroja sta bela, hetero-seksualna, cis-spolna, srednje-razredna, družinska moška. Eden je poročen, drugi ima nepremičnino. Publika je absolutno prepričana, da sta najboljša prijatelja tudi zasebno, ne samo na odru.

Zato sta se odločila, da je konec diktata besede. To je nekaj, na kar ne moreta več pristati. Besede so postale nepotrebne in vsiljive. In samo na odru in pred pričami si upata zarezati v tkivo neizrekljivega. Z izgovorom, da oder vse prenese, da je vse lažno in nič resnično. Vprašanje pa je, koliko tega lahko pubilka pogoltne, ne da bi za vedno izgubila fantazme o idealnem partnerstvu, ker če bi gledalci vedeli, kako rada se imata Vito in Uroš, ne bi nikoli več z istimi očmi gledali nobene druge predstave.

Herojski projekt Kaurina in Weisa bo čez čas dobil še eno nadaljevanje, Heroj 4.0. Pri vseh uprizoritvah sodelujeta s stalno ekipo sodelavcev: Katarina Stegnar je dramaturginja, Boris Bezić avtor videa in Lea Čehovin avtorica glasbe – v tretjem delu se ji je pridružil še Ilj Pušnik.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.