Vesna Teržan  |  foto: Borut Krajnc

3. 1. 2020  |  Mladina 1  |  Kultura

Edward Clug: »Po padcu Ceausescujevega režima smo postali ujetniki še večjega zapora, globalnega sveta«

Bil je lep sončen zimski dopoldan, Clug je kot umetniški direktor mariborskega baleta moral opraviti še nekaj obveznosti. Vendar se njegove misli, pravi, ves čas sučejo okoli projekta, ki ga pripravlja za moskovski Bolšoj teater. Kljub temu se je hitro odzval na telefonski klic iz gledališke recepcije; že čez nekaj minut je prihitel in nas popeljal po labirintih mariborskega gledališča. Tudi skozi zaodrje, ki je vedno vznemirljivo, ko začutiš tisto posebno energijo. Gledališče in balet sta magična, Edward Clug pa je eden največjih baletnih magov v evropskem prostoru, saj sodi med deset najboljših evropskih koreografov. Vedno je osredotočen na tisto, kar se dogaja v določenem trenutku. Enako pozornost nameni študiju vsebine baleta, razmisleku o koreografiji ali pa zgolj pozdravu in pogovoru. Kljub svetovni slavi je ostal skromen, hkrati pa se zaveda svojih dosežkov in je hvaležen za priložnosti, ki jih je doslej dobil.

Edward Clug se je rodil leta 1973 v romunskem mestu Beius. Študij klasičnega baleta je končal leta 1991 v Nacionalni baletni šoli v Cluju in se takoj po diplomi odpravil na Zahod. Opravil je kar nekaj avdicij po evropskih baletnih hišah, a se je odločil za SNG Maribor in tudi ostal. Trdo je delal, postal izvrsten baletnik in prvi solist ter ustvaril niz vrhunskih baletnih vlog. Prišel je čas, da prevzame vodstvo baleta. Leta 2003 je bil imenovan za umetniškega direktorja mariborskega baleta. Uvedel je novosti in spremembe tudi v načinu dela, predvsem pa je posodobil umetniški izraz in estetsko dimenzijo baletnih predstav. Za njim je 28 let dela v SNG Maribor in hkrati več kot 12 let mednarodne kariere koreografa. Ko je leta 1998 ustvaril prvo samostojno koreografijo Tango, si je s predstavo in virtuoznim plesom odprl vrata v svet, in Tango je še vedno na repertoarju. Leta 2005 je ustvaril avtorski projekt Radio and Juliet na glasbo skupine Radiohead, ki je postal pravi mednarodni hit, saj je baletni ansambel SNG Maribor z njim gostoval v gledališčih po Evropi, ZDA, Kanadi, Braziliji pa vse do Južne Koreje. Kmalu so prišle tudi prve ponudbe iz velikih svetovnih baletnih hiš za ustvarjanje avtorskih projektov in koreografij. Temu so sledile nominacije za mednarodne nagrade. Tudi domači kulturni krogi so prepoznali njegovo odličnost in mu leta 2005 podelili nagrado Prešernovega sklada za plesni projekt Lacrimas - Solze. Za avtorske projekte pogosto izbira zanimive teme in velike zgodbe. Eno največjih pričakovanj svetovne baletne javnosti in tudi ena najtežjih njegovih nalog pa je gotovo postavitev celovečerne baletne predstave Mojster in Margareta to pomlad v moskovskem Bolšoj teatru.

Baletno predstavo Mojster in Margareta, po istoimenskem romanu Mihaila Bulgakova, ste najprej želeli postaviti na oder züriškega baleta. Zakaj se to ni zgodilo? 

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 3,7 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Pošljite SMS s vsebino MLADINA2 na številko 7890 in prejeto kodo prepišite v okvirček ter pritisnite na gumb pošlji

 
Nakup prek telefona je mogoč pri operaterjih Telekomu Slovenije in A1.

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal

  • Tedenski zakup ogleda člankov
    3,7 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

  • Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 14 EUR dalje:

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.