Kultura / Kaj bi morali brati šolarji?

Šola je pomemben dejavnik spodbujanja branja – toda obvezni naslovi za domače branje pogosto delujejo ravno nasprotno

Lara Paukovič
MLADINA, št. 3, 17. 1. 2020

Pri slovenskih klasikih se je treba sicer zavedati, da pri njihovi uvrščenosti v šolski program ne gre toliko za spodbujanje branja kot za nekakšno državljansko vzgojo.

Pri slovenskih klasikih se je treba sicer zavedati, da pri njihovi uvrščenosti v šolski program ne gre toliko za spodbujanje branja kot za nekakšno državljansko vzgojo.
© Borut Krajnc

»Na splošno se mi zdi, da je v šolah premalo uvajanja kulture branja - ne privzgajajo nam ljubezni do knjig, ampak nas samo ’filajo’ s podatki,« je dejala dijakinja četrtega letnika gimnazije Bežigrad na pogovoru v okviru akcije 50knjig v knjigarni Konzorcij – dijaki gimnazij Bežigrad in Poljane so skupaj s profesorjem slovenščine na Poljanah, Markom Trobevškom, razpravljali o tem, kakšen je njihov pogled na predpisane knjige za domače branje in maturitetne naslove. Šolsko okolje je glede na rezultate raziskave Knjiga in bralci (KiB) VI – ta trenutno odmeva v javnem prostoru, ker je pokazala, da postajamo družba, ki bere vse manj – na drugem mestu med dejavniki, ki pomembno vplivajo na branje: za najpomembnejšega ga je označilo 36 odstotkov anketirancev, celo odstotek več kot leta 2014, ko je bila narejena zadnja raziskava KiB.

ŽELITE ČLANEK PREBRATI V CELOTI?

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?


Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal, Apple Pay, Google Pay ali Flik.

Tedenski zakup ogleda člankov
> Za ta nakup se je potrebno .


Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine. Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 17,00 EUR dalje.


Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si.

Delite članek: