Izak Košir

31. 1. 2020  |  Mladina 5  |  Kultura

Pravica biti politik?

Slaba udeležba politikov na predstavi o težavah mladih

Nastopajoči v predstavi Pravica biti človek

Nastopajoči v predstavi Pravica biti človek
© Mankica Kranjec

V gledališki predstavi Pravica biti človek, ki je bila lani junija premierno uprizorjena na odru Lutkovnega gledališča Ljubljana (LGL), nastopa 19 mladih, starih od 12 do 17 let. Skupaj z režiserjem Maretom Bulcem in dramaturginjo Ano Duša so soustvarili gledališko delo, v katerem ponujajo svoje poglede na svet. Predstava je politična, saj najstniki občinstvo seznanjajo s svojimi mnenji o aktualnih temah, kot so gentrifikacija, pravica do splava, istospolne družine, vera, leva in desna politična prepričanja, totalitarni simboli ter razmišljanja o takšnih in drugačnih predsodkih, pa tudi o povsem osebnih izkušnjah iz posameznikovega vsakdanjega življenja, kot so šola, rutina, starši.

V LGL so pred meseci na predstavo s posebnim pismom povabili predsednika vlade Marjana Šarca in mu predlagali, naj nato z mladimi izmenja mnenja, česar so se nastopajoči razumljivo zelo veselili, saj je prav interakcija s publiko po končanem »igranem« delu nepogrešljiva dodana vrednost predstave. A Šarca takrat ni bilo. Prav tako ni bilo drugih politikov. Mladi so bili razočarani, saj niso bili uslišani. Na pomoč jim je priskočil Matic Munc iz organizacije Mladi zmaji, ki je na lastno pest predsednike strank in politični vrh na januarsko predstavo povabil prek Twitterja. Najprej se ni odzval nihče, zato je vztrajal. Članek o tem smo nato objavili v Mladini – in očitno je zaleglo, saj so nekateri politiki le prišli na ogled predstave in pogovor.

Tam so bili predsednik Državnega zbora Dejan Židan, ministrica za delo, družino in socialne zadeva Ksenija Klampfer, varuh človekovih pravic Peter Svetina, državna sekretarka na MIZŠ Martina Vuk, direktor urada za mladino Tin Kampl ter poslanca Marko Koprivc in Violeta Tomić. Nekaterih oziroma večine pa vseeno ni bilo, kljub obljubam. Petra Škofic, predstavnica za odnose z javnostmi pri LGL, nam je pojasnila, da se je večina ministrov za odsotnost sicer opravičila, prav tako tudi nekateri poslanci, le eden je udeležbo potrdil, pa potem ni prišel. O imenih ni želela govoriti, kot olajševalno okoliščino (vsaj poslancem) pa lahko štejemo, da je v ponedeljek padla vlada in so bila v parlamentu na dnevnem redu poslanska vprašanja; torej je bila prisotnost na Šubičevi 4 vsaj zaželena, če že ne obvezna.

A nova priložnost, da politiki pogledajo v oči mladim in jim prisluhnejo, bo že 28. in 29. februarja, ko bo predstava znova na sporedu. Upajmo, da bo takrat udeležba politikov boljša, izgovorov za odsotnost pa manj.

Sodeč po nekaterih odzivih starejših v publiki je namreč stopnja nerazumevanja in pokroviteljstva do mlade generacije še vedno zelo visoka. Tako smo lahko od nekaterih (ne politikov, seveda, da ne bo pomote, saj bi bil to lahko karierni samomor) predstavnikov baby boom generacije slišali, da jih zanimajo tudi dolžnosti in odgovornosti mladih, potem ko so slišali toliko o zahtevah in pravicah. Po svoje sicer lahko razumemo, da je tistim, ki jih je izšolal socializem, jim nato ponudil službe in stanovanja, težko razumeti, da mladi danes kljub dosti višji formalni izobrazbi v nedogled opravljajo prekarna dela, plačujejo visoke najemnine za majhne sobe, obenem pa poslušajo, da pokojnin za njih tako ali tako ne bo.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.