21 mostov

Mrtvo mesto.

Zadnja leta smo veliko slišali o policijskem nasilju v Ameriki. Kaj pa nasilje nad policaji, sprašuje film 21 mostov, ki policijsko nasilje – vsaj uvodoma – predstavi kot odgovor na nasilje nad policaji. Detektiv André Davis (Chadwick Boseman), čigar očeta, policaja, so ubili na službeni dolžnosti, nima nobenih pomislekov, ko je treba ustreliti koga, ki strelja na policaja. Nikoli ne strelja prvi in vedno ubije le tiste, ki so skušali ubiti njega, pravi. Davis je temnopolt, a ves napet, manihejski, toksičen, klišejski, kot da je belec, ki skuša legitimirati svojo likvidacijo črnca. Ne pozabite: ko zadnja leta govorijo o policijskem nasilju, govorijo o belskih policajih, ki “v samoobrambi” pobijajo črnce. Kmalu zatem vidimo, kako dva zakrinkana moška – črnec (Stephan James) in belec (Taylor Kitsch) – z avtomati hladnokrvno, tako rekoč po vojaško pobijeta osem policajev, ki ju zasačijo pri ropu kokaina.

Njihovi kolegi so osupli – žalujejo. Kako bodo užaloščene šele njihove družine, si mislimo. McKenna (J.K. Simmons), šef pobitih policajev, pravi, da morilcev ne smejo prijeti živih, saj sojenje ne pride v poštev – za družine pobitih policajev bi bilo podoživljanje pokola preprosto prehudo. S tem jim je treba prizanesti. Zato – po analogiji s filmom Bostonski heroji, v katerem po terorističnem napadu zaprejo del Bostona – zaprejo Manhattan, z mostovi vred. Morilca policajev je treba likvidirati, pa naj stane, kar hoče. Toda trik je v tem, da vsi tisti policaji niso bili ravno nedolžni – s preprodajo kokaina, svojega skrivnega plena, so skušali sebi in svojim družinam zagotoviti boljšo prihodnost. To so bili torej “umazani” policaji. Kar seveda – ironično – pomeni, da sta roparja pobila “umazane”, skorumpirane policaje, vpletene v preprodajo mamil. Kaj hoče reči film: da so si kazen – smrt – zaslužili? Tako kot si smrt zaslužijo morilci policajev? Ali pa hoče reči: ne vemo, ali si morilci policajev načeloma zaslužijo smrt – lahko da so ubili “umazanega” policaja. Kar spet pomeni, da morilci policajev ne smejo umreti – da lahko pričajo proti “umazanim” policajem. Toda: ali so policaji res “umazani”? Plačani so izredno slabo, a nenehno tvegajo – mar niso upravičeni do tega, kar si vzamejo? Koga naj vržejo pod trolejbus? Morilce policajev, “umazane” policaje ali policijsko državo, katere razmah legitimirajo mizerne plače policajev? Režiser ima zelo rad vertikalne dronske posnetke, ki imitirajo “božji” pogled – Bog gleda! Ja, Bog je sponzor teh moralnih imperativov in dilem. Kar pa ne preseneča: policijska država je zavita v krščansko moralo maščevanja zob-za-zob.