Hrvaška / Heni Erceg: Psihologija karantene
Osamiti, zaničevati, odstraniti … K psihologiji karantene poleg tega sodijo diktatura, torej držanje jezika za zobmi, sprejemanje zaščitnih ukrepov brez ugovora, saj so nujni »za naše dobro«, diktat tistih, »ki vedo več«, pa ne pušča prostora za svobodo, niti za svobodo gibanja, kaj šele izražanja.
Pred časom sem bila v Dubrovniku na neki prireditvi v tamkajšnjih Lazaretih. Mogočni sklop zdaj obnovljenih poslopij so na pečinah tik nad morjem zunaj mestnega obzidja postavili že davno, vanj pa so v strogo karanteno zaprli bolnike z lepro, torej gobavce, izobčence in nevarne prenašalce neozdravljive bolezni. Gledala sem te razpotegnjene prostore z le nekaj okenci brez šip, samo z rešetkami, odprtinami, skozi katere so iz družbe izobčeni odpadniki lahko ugledali košček svobode, majhno zaplato morja, in slišali zamolklo bučanje valov, ki so butali ob skalne stene, na katerih stojijo Lazareti.